Tehnične analize so pokazale, da se pigmenti v barvah slike ujemajo s tistimi, ki jih je Velázquez uporabljal v mladih letih, ko je ustvarjal v Sevilli. Foto:
Tehnične analize so pokazale, da se pigmenti v barvah slike ujemajo s tistimi, ki jih je Velázquez uporabljal v mladih letih, ko je ustvarjal v Sevilli. Foto:
Diego Velázquez sodi med najbolj samosvoje baročne slikarje. Njegov slog je precej odstopal od tedaj uveljavljene norme, obenem pa  močno vplival na nadaljnje ustvarjanje na Pirenejskem polotoku. Poleg sakralnih prizorov najdemo v njegovem opusu tudi portrete kraljeve družine in papeža, pa tudi mitološke prizore in žanrske podobe.
Diego Velázquez sodi med najbolj samosvoje baročne slikarje. Njegov slog je precej odstopal od tedaj uveljavljene norme, obenem pa močno vplival na nadaljnje ustvarjanje na Pirenejskem polotoku. Poleg sakralnih prizorov najdemo v njegovem opusu tudi portrete kraljeve družine in papeža, pa tudi mitološke prizore in žanrske podobe. Foto: Wikipedia

Slika s prizorom sv. Ane, ki uči Marijo brati, bo do 8. oktobra razstavljena v Sala de Arte Fundacije Santander v Madridu, od 15. oktobra do 15. januarja pa bo na ogled v Sevilli, kjer bo v prvih treh dneh potekal tudi simpozij. Tridnevni dogodek je, kot piše Art Newspaper, podprla španska banka Santander, ki finančno stoji tudi za restavracijo slike.
Slika, na kateri je ob majhni Mariji, ki s prstom sledi besedilu v knjigi, in njeni materi Ani prisoten tudi Joahim, je več kot stoletje veljala za delo neznanega mojstra 17. stoletja in pozabljena ležala v kleti. Leta 2004 je nanjo naletel John Marciari, mlad kurator z univerze na Yalu, zdaj vodja oddelka za delo na papirju v newyorški Morganovi knjižnici, in jo po šestletnem preučevanju pripisal prav Velázquezu (1599-1660).
Ali je sliko z apokrifnim prizorom zares naslikal veliki španski mojster, se strokovnjaki pregovarjajo vse od leta 2010, ko je Marciari objavil članek o novi atribuciji. Najglasneje se mu je zoperstavil profesor inštituta lepih umetnosti newyorške univerze Jonathan Brown, ki ga cenijo kot enega glavnih ameriških poznavalcev Velázquezovega opusa.
Uničena v poplavi, neprimerna za razstavo
Sliko sta leta 1925 Yalu podarila dva študenta, brata Henry Hotchkiss Townshend in Raynham Townshend iz New Havena. Bila sta sinova ameriškega trgovca, čigar ladje so pogosto plule v Španijo, od koder so sliko pripeljali 40 let pred tem. Ko je univerza prevzela 300 let staro delo, je bila ta v izredno slabem stanju (leta 1626 je bila poškodovana v poplavi), zato je niso razstavili.
Po predstavitvi v Sevilli bodo sliko razstavili še v pariškem Grand Palaisu, zatem bo na ogled ameriški javnosti v inštitut v Minneapolisu in galeriji univerze na Yalu.