Usnjarke iz Knafličeve tovarne, 30. leta 20. stoletja Foto: Medobčinski muzej Kamnik
Usnjarke iz Knafličeve tovarne, 30. leta 20. stoletja Foto: Medobčinski muzej Kamnik
Obisk Josipa Broza - Tita v tovarni Titan, 1952 Foto: Medobčinski muzej Kamnik
Delavca Kemijske industrije Kamnik pri pakiranju razstreliva Kamniktita, 60. leta 20. stoletja Foto: Medobčinski muzej Kamnik

Kam so šle vse fabrike? je "ganljiva razstava o sedmih kamniških tovarnah, o njihovih začetkih, vzponih in, žal, tudi njihovih padcih", je ob razstavi zapisal eden izmed njenih snovalcev Goran Završnik. Fotografsko gradivo in druga razstavljena zgodovinska dejstva so osredotočena predvsem na dve težavni prelomnici in spremembi družbenega sistema: ob koncu druge svetovne vojne in ob osamosvojitvi Slovenije. V parku bodo na ogled tudi nekateri prvotni tovarniški stroji, ki so jih organizatorjem posodili v Titanu, Svilanitu in Eti.
Da ne pozabimo na podjetne posameznike in uspešne izdelke
Vse predstavljene kamniške tovarne imajo svoje korenine na koncu 19. ali na začetku 20. stoletja, nastale pa so predvsem na pobudo podjetnih posameznikov. S svojo zagnanostjo so uspešno razvijali izdelke, ki jih nekatere še danes uporabljamo ali pa se jih vsaj ponosno spominjamo. In kljub težavam in padcem, kot dodaja Završnik, le "ni vse tako temačno, kot se zdi". Na razstavnih panojih in med velikimi stroji bodo obiskovalci našli tudi pozitivnejše zgodbe o posameznikih, ki so krojili usode tovarn ter nekatere uspešne vrnitve.
Usnje pri nas kupoval tudi Rothschild
Obiskovalci bodo med drugim lahko izvedeli, da je stol Rex, ki so ga izdelovali v tovarni Stol Kamnik in ga je konstruiral pred kratkim umrli legendarni arhitekt Niko Kralj, uvrščen v stalno zbirko newyorškega Muzeja moderne umetnosti (MoMA) in da so že pred 2. svetovno vojno v Knafličevi usnjarni - predhodnici Utoka - usnje prodajali tudi legendarnemu bogatašu judovskih korenin Rothschildu. Obiskovalcem ne bo ušel niti podatek, da je Etina gorčica uvrščena v ameriški nacionalni muzej gorčic.
Raziskovanje spominov delavcev za obširnejšo razstavo
Razstavo, ki je nastala v sodelovanju med KD Priden možic, Medobčinskim muzejem Kamnik in Zavodom za turizem in šport, so zasnovali Marko Kumer iz Medobčinskega muzeja Kamnik ter Goran Završnik in Matjaž Jug iz društva Priden možic.
Odprla jo bosta Marko Kumer ter direktorica Medobčinskega muzeja Kamnik Zora Torkar, ob odprtju pa bodo nastopile Ljudske pevke Predice. Zvočno skulpturo kot hommage kamniški industriji je sestavil Rok Capuder. V Parku Evropa bo razstava na ogled do začetka septembra.
V Medobčinskem muzeju Kamnik že zbirajo gradivo tudi za postavitev obširnejše razstave, ki jo pripravljajo za jesen naslednjega leta. K sodelovanju – z opisom svojih spominov – vabijo vse, ki so kdaj delali v omenjenih tovarnah.