Razstava Celjski olimpijci 1936-1988, katere avtor je Bojan Himmelreich, predstavlja 200 dokumentov in predmetov, ki sestavljajo vsaj toliko zanimivih olimpijskih zgodb. Prek panojev in vitrin lahko obiskovalec sledi zgodbam 24 športnic in športnikov ter šestih trenerjev, sodnikov in vodij reprezentanc, od Emila Gorška in Konrada Grilca, ki sta nastopila na igrah v Berlinu leta 1936, do atleta Roka Kopitarja in rokometaša Rolanda Pušnika, ki sta tekmovala v Seulu leta 1988. Na fotografiji: Delo Tomaža Milača Bang, bang, bang, ki je del razstave Celjski olimpijci 1936-1988. Foto: Zgodovinsi arhiv Celje
Razstava Celjski olimpijci 1936-1988, katere avtor je Bojan Himmelreich, predstavlja 200 dokumentov in predmetov, ki sestavljajo vsaj toliko zanimivih olimpijskih zgodb. Prek panojev in vitrin lahko obiskovalec sledi zgodbam 24 športnic in športnikov ter šestih trenerjev, sodnikov in vodij reprezentanc, od Emila Gorška in Konrada Grilca, ki sta nastopila na igrah v Berlinu leta 1936, do atleta Roka Kopitarja in rokometaša Rolanda Pušnika, ki sta tekmovala v Seulu leta 1988. Na fotografiji: Delo Tomaža Milača Bang, bang, bang, ki je del razstave Celjski olimpijci 1936-1988. Foto: Zgodovinsi arhiv Celje

Mlajši celjski ustvarjalec bo v Londonu med olimpijskimi igrami od 1. do 6. avgusta v Muzeju Barbican skupaj 500 razstavljavci z vsega sveta razstavljal svojo sliko Pink Flamingo. Projekt je del programa Creative Cities, ki je nadaljevanje uspešnega razstavnega projekta v okviru olimpijskih iger v Pekingu leta 2008.
Kot pravijo v Zgodovinskem arhivu Celje, je osnovno vodilo razstave, da umetnost ustvarja olimpijske igre lepše. Ob tej priložnosti je direktor Zgodovinskega arhiva Celje Borut Batagelj napovedal tesnejše sodelovanje z lokalno sodobno umetniško sceno, saj arhiv v tem prepoznava novo priložnost. "Oboji, tako sodobna umetnost kot arhivska dejavnost, moramo budno spremljati in se odzivati na aktualnosti," pravi.
Tudi arhiv mora prepoznati dinamiko sodobnosti
Vloga sodobne arhivske institucije v predstavljanju javnosti ni in ne more ostajati povezana zgolj z zgodovino, temveč prav nasprotno, mora se tesno vpeti v sodobno dogajanje. Podobno kot sodobna umetnost mora tudi arhivska institucija zaznavati dinamiko in prepoznavati značilnosti sodobnega sveta, da temu skozi ohranjeno arhivsko gradivo lahko nastavi zrcalo, še menijo v Zgodovinskem arhivu Celje. Poleg osnovne dejavnosti so se zato lotil več dodatnih projektov. Za akcijo Anonimka zbirajo med drugim zapise, ki so vezani na neka doživetja posameznika, ki so lahko zanimivi. Arhiv tako z različnimi akcijami išče možnosti in načine, kako arhiv narediti bolj odprt.