Ocena novice: Vaša ocena:

Ocena 4,4 od 16 glasov Ocenite to novico!

Judovske ženske med prisilnim delom v poljskem getu Lodz. Ženske se v tistem času niso menile za lastne potrebe, ampak so skrbele predvsem za preživetje celotnega geta.

Haika Grosman, ena izmed ustanoviteljic podtalnega uporniškega gibanja v poljskem getu Bialystok.

Predvojni portret Ale Gartner, ki je bila pozneje poslana v Auschwitz. Soudeležena je bila v uporniškem gibanju, ki se je dvignilo v omenjenem taborišču, in je bila obešena, ker je sodelovala pri tihotapljenju smodnika, s katerim jim je uspelo razstreliti Krematorij 4 v Auschwitzu.

Dodaj v

Tweet

Facebook

Ženske v holokavstu: nenadna sprememba vloge

Nenadoma so se judovske ženske, ki so bile navajene na patriarhat, znašle v vlogi glave družine; morale so, ne glede na težke razmere, poskrbeti za vse, ob tem pa so bile med najbolj zatiranimi.

V dunajskem gledališču Nestroyhof - Hamakom je na ogled mednarodna multimedijska razstava Yehudite Inbar iz Jeruzalema z naslovom Odsevi svetlobe - biti ženska v holokavstu. Namen razstave ni prikaz pobijanja judovskega ljudstva med vojno in grozot, ki so jih povzročili nacisti, ampak osredotočanje na življenjske razmere judovskih žensk v holokavstu in na njihove odzive v različnih vojnih razmerah. Razstava se osredotoča na vlogo judovskih žensk med drugo svetovno vojno in obiskovalca pa seznani tudi z žrtvami (v holokavstu je bilo ubitih več kot tri milijone žensk in deklet).

Najbolj na udaru
Nacistična ideologija je ženske dojemala zgolj kot spol za reprodukcijo in v tem smislu so Judinje identificirali kot element, ki mora biti iztrebljen, da bi bil nacističen načrt o prevladujoči rasi izpolnjen. Odzivi Judinj na sovražno naravnanost proti njim so bili precej različni. Po menju organizatorjev razstave so se odzvale s preudarnim kljubovanjem, tudi ko so bile deležne najbolj nedoumljivih in nesprejemljivih ponižanj v kulturnem smislu. Vsak dan so se, kot edine nosilke preživljanja družine, srečevale z okoliščinami, v katerih so bile postavljene pod kakršne koli norme, ki jih postavlja družba.

Razstava odzive ženske razdeljuje na izključno individualne in na tiste vsesplošno tipične za večino tipičnih žensk. V času, ko so Jude getoizirali, so bili otroci prisiljeni zelo hitro odrasti, mlada dekleta in ženske pa prevzeti vloge odraslih žensk. Vse tiste pa, ki so bile dovolj stare in zrele, da so sprejemale odločitve in bile sposobne skrbeti za soljudi, so bile v getu postavljene pred dve nalogi: skrbeti so morale za svoje družine (može in otroke) in svoje ostarele starše, ob tem pa so bile pogosto določene za skrb preostalih skupin.

Otopelost moških
V veliki večini so zase skrbele le toliko, kot je bilo nujno potrebno in kolikor jim je bilo sploh dopuščeno, pri svojem delu pa so ravnale predvsem nagonsko. Tudi če so moški ostali ob njih (in niso bili mobilizirani k prisilnemu delu, odpeljani v taborišča ali pa so prebežali na Zahod), večinoma niso več delali, njihova tradicionalna vloga kot glave družine pa se je zamajala, kar je navadno imelo psihične posledice, povzročilo zrhljane živce in splošno otopelost.

S pričevanji preživelih
Razstava, ki je na ogled od 1. aprila do 31. maja, je postavljena pod pokroviteljstvom avstrijskega predsednika Heinza Fischerja, poskuša pa preseči gola zgodovinska dejstva in prikazati človeške zgodbe. V različnih tematskih sklopih, kot so ljubezen, materinstvo, ženskost, ustvarjalnost in vera, pripoveduje zgodbe 45 žensk. V videopredstavitvi z naslovom Biti človek se, denimo, prepletajo intervjuji desetih žensk, ki so preživele holokavst.

Lejla Švabić