Britanski muzej namreč za oktober načrtuje razstavo južnoafriške umetnosti - in glavni eksponat na tej razstavi bo "južnoafriški ekvivalent Tutankamonovi maski", zlati kip nosoroga iz Mapungubweja, znameniti simbol južnoafriške zgodovine. "Kuratorka, ki skrbi za te predmete, jim pravi afriški kronski dragulji in mislim, da ima prav," je po uspešnem dogovoru za izposojo nosoroga in nekaterih drugih zlatih kosov pripomnil John Giblin, predstojnik oddelka za afriško umetnost v British Museumu. "Sam sem jih prvič v živo videl lani; fantastično je, da jih bomo lahko pripeljali sem, kjer bodo del zgodbe za novo občinstvo."

Kipec nosoroga iz lesa in zlata izvira iz časa pred nizozemsko kolonizacijo Južne Afrike. Danes ga v svojih prostorih hrani Univerza v Pretorii, ki je leta 1932 med Zimbabvejem in Bocvano odkrila ostanke Mapungubweja, največjega južnoafriškega kraljestva v 13. stoletju. Unesco je najdišče razglasil za svetovno kulturno dediščino.

Kraljestvo, katerega prestolnica je bil v 13. stoletju Mapungubwe blizu današnje meje med Bocvano in Zimbabvejem, je imelo razvit politični in gospodarski sistem, ki je negoval kmetijstvo, rudarstvo, obrtništvo in trgovino z zlatom ter slonovino. Univerza je na območju odkrila številne grobove in ogromno zlatega nakita ter kipcev, vključno z zlatim nosorogom.

Pred Nizozemci - terra nullius?
Odkritje kraljestva je bilo več desetletij prezrto, saj je nasprotovalo ideji apartheida, ki izhaja iz premise, da se je zgodovina Južne Afrike začela, ko so se nizozemski kolonisti leta 1652 izkrcali v Cape Townu; mit o terri nullius, nikogaršnji zemlji, legitimira belsko oblast. Le redki so priznavali, da je zlati nosorog delo zgodnejše, seveda temnopolte civilizacije, ki je s Kitajsko, Indijo in Egiptom trgovala s slonovino in zlatom stoletja, preden so ta del sveta "našli" prvi Evropejci.

Leta 2001 naj bi Pariz prav tako zaprosil univerzo za izposojo kipa, vendar je ta po napadih 11. septembra istega leta iz strahu pred terorističnimi napadi prošnjo zavrnila.

Afrika na Otoku
Razstava o južnoafriški umetnosti bo v Britanskem muzeju na ogled od 27. oktobra letos do 26. februarja naslednje leto. Na ogled bo več kot 200 eksponatov; Britanci so si izposodili figurice čaščenih živali, kot so krava, divja mačka in seveda nosorog, ter predmete, ki so povezani s figurami moči, na primer zlato žezlo in skledo. Zlata skleda je tudi edini od teh predmetov, ki je že bil v tujini - v British Museumu so na njej leto dni opravljali restavratorska dela.

Zlati nosorog ima za JAR še toliko večji pomen, saj je dandanes tudi simbol reda Mapungubweja, najvišjega državnega odlikovanja, ki ga je leta 2002 prvi prejel Nelson Mandela.

Evropa ni zibelka umetnosti
Med najstarejšimi artefakti na razstavi bo kar 77 tisoč let stara ogrlica iz školjk, ki so jo našli v jami Blobos, približno 300 kilometrov od Cape Towna. To pomeni, da je bila ta regija ena najstarejših s simbolično kulturo na svetu; sledovi takih kultur na evropski celini so veliko mlajši. "Ljudje so včasih mislili, da so se umetniške prakse razvile v Evropi, pred 30 ali 40 tisoč leti; po navadi kot primer navajajo francoske jamske slikarije," je za The Guardian komentiral Giblin. "Take najdbe datum potisnejo veliko dlje v preteklost in šele v zadnjih nekaj desetletjih smo začeli odkrivati celo zgodbo."