Z razstavo želijo v Narodni galeriji pokazati, kako zelo ukoreninjen je bil ta strip v slovenski kulturni prostor, obenem pa seveda proslaviti tudi petdesetletnico stripovskega junaka.

Ljubljanska razstava bo trenutno največja svetovna postavitev izvirnih tabel stripa ‒ leta 2017 so jih celo v Rimu, denimo, predstavili 30. Prva številka stripa je izšla v Italiji leta 1969, točno pred 50 leti. V prvem obdobju med letoma 1969 do 1975 sta ga ustvarjala scenarist Luciano Secchi - Bunker in ilustrator Roberto Raviola - Magnus.

Sorodna novica Lazar Džamić: Cvetličarna v hiši cvetja

Vrtoglavi tempo: 120 strani na teden
Na ogled so izvirne Magnusove risarske table. Sam je vse narisal s svinčnikom, s tušem pa le do 15. epizode. Ustvarjalni tempo kreativnega para je bil tako hiter, da sta vsak teden narisala in napisala eno epizodo stripa ‒ 120 strani oziroma 240 sličic. Razstava zajema le table iz Magnusovega in Bunkerjevega skupnega obdobja ustvarjanja stripa, ki je trajalo do 75. epizode, ko je Magnus odšel na samostojno ustvarjalno pot. Vrnil se je le še za slavnostno 200. epizodo.

Italijanski strip, pisan na kožo Jugoslovanom
Strip je že leta 1970 zaživel v Jugoslaviji v hrvaškem prevodu Nenada Brixya. V slovenskem prevodu Branka Gradišnika pa smo dobili strip šele leta 1993. "Malo je stripov ali sploh 'tujerodnih kulturnih izdelkov', ki so se tako zavlekli v pore takratne skupne jugoslovanske države in tu kljub političnim spremembam še vztrajajo. Alan Ford je eden izmed njih," je za spremljevalni katalog med drugim zapisal avtor razstave Rok Glavan.

Preroška satira
Alan Ford je bralce osvojil s črnim humorjem, družbeno satiro, ironijo in nadrealizmom. "Ta strip ni politično korekten. Obdela bogate in revne, grde in lepe, suhe in debele, poštene in lopove. Nihče ni varen pred njegovimi bodicami," meni Glavan in dodaja, da strip danes "delajo zanimivega tudi aktualni politični in družbeni dogodki, ki postavljajo ta strip skoraj za preroka".

Zanimivo je, da je Alan Ford izjemno priljubljenost dočakal prav v državah nekdanje Jugoslavije, medtem ko ni bil nikoli preveden v angleščino. Ta fenomen je v delu Cvetličarna v hiši cvetja razdelal Lazar Džamić. Za katalog je zapisal, da je bil strip v Jugoslaviji veliko več kot uspešen. "Postal je kulten. Ugnezdil se je v vsakdanji jezik, prodrl je v kulturno delovanje. Povsem je postal naš." Po avtorjevem mnenju pravzaprav strip ni zgodba o Alanu Fordu, ampak pripoved o prebivalcih tega dela sveta: o njihovem načinu mišljenja, o tem, kako se spoprijemajo z življenjem in z zgodovino.

Nekateri izreki in krilatice iz Alana Forda so ponarodeli, vplive stripa pa je bilo čutiti tudi v glasbi (Prljavo kazališče) ter v filmih (Maratonci tečejo častni krog, Kdo neki tam poje, Smogovci).

Razstavo, ki bo na ogled do 13. oktobra, bo drevi odprl v. d. direktorja Italijanskega inštituta za kulturo v Sloveniji Stefano Cerrato, so zapisali v Narodni galeriji.