Letos je filmski festival v Cannesu v Franciji praznoval - pod palmami na Azurni obali se je filmska smetana zbrala že šestdesetič.
Začetki canskega filmskega festivala (njegov "uradni" naziv je Festival international du film de Cannes ali krajše Festival de Cannes) segajo v leto 1939, danes pa je eden izmed peterice največjih filmskih festivalov na svetu - družbo mu delajo še filmski festivali v Benetkah, Berlinu, Torontu in festival Sundance. 60. filmski festival v Cannesu bo med 16. in 27. majem.
Dvakrat odpovedan, enkrat prekinjen
Francozi so o filmskem festivalu začeli razmišljati leta 1938, ko so bili zgroženi, ker sta nacistična nemška in fašistična italijanska vlada vplivali na izbor filmov, ki so bili uvrščeni na beneški filmski festival. Junija 1939 so Francozi odločili, da se bo mednarodni kinematografski festival v Cannesu prvič zgodil septembra 1939. A ker sta Velika Britanija in Francija 3. septembra Nemčiji napovedali vojno, je bilo filmsko srečanje v Cannesu prestavljeno. Festival so obudili leta 1946, ko je gostoval v stari canski igralnici. Leta 1948 in 1950 festivala ni bilo zaradi pomanjkanja denarja, nemirnega leta 1968 pa je bil zaustavljen. 18. maja so namreč francoski filmarji Louis Malle (takratni predsednik žirije), François Truffaut, Claude Berri, Jean-Gabriel Albicocco, Claude Lelouch, Roman Polanski in Jean-Luc Godard zavzeli festivalsko palačo in prekinili filmsko projekcijo, saj so na ta način želeli izraziti podporo delavcem in študentom, ki so stavkali po vsej Franciji.
Letos žirijo vodi Stephen Frears
Že januarja letos je predsednik canskega festivala Gilles Jacob dejal, da bo žiriji, ki bo presojala filme, ki se bodo borili za zlato palmo, letos predsedoval 65-letni britanski režiser Stephen Frears. Britanec je zares zaslovel leta 1985 s filmom Moja lepa pralnica (My Beautiful Laundrette), nato pa se je med drugim podpisal pod Nevarna razmerja, Zvestoba do groba in Umazane lepe stvari. Lani in v začetku letošnjega leta se je o Frearsu veliko govorilo, saj je v kinodvorane poslal film Kraljica (The Queen) s Helen Mirren v glavni vlogi, ki je kot za stavo pobiral najbolj cenjene filmske nagrade.
Za zlato palmo se poteguje 22 filmov
Jubilejni 60. canski festival je 16. maja odprl film My Bluerberry Nights kitajskega režiserja Vonga Kara Vaja, ki je glavni vlogi namenil Norah Jones in Judu Lawu. Sledilo je še 21 filmov, ki bodo upali na glavno nagrado, poleg tega pa fje estival letos ponudil še nekaj težko pričakovanih filmov. V Francijo prihaja kontroverzni Michael Moore, ki je pokazal novi dokumentarec, v katerem je "napadel" ameriški zdravstveni sistem. Svet je težko čakal tudi na premieri Soderberghovega filma Ocean's Thirteen (Oceanovih trinajst) - gre za tretji del dogodivščin Dannyja Oceana - in filma Michaela Winterbottoma A Mighty Heart. Winterbottom se je v njem lotil zgodbe ameriškega novinarja Daniela Pearla, ki so ga ubili v Pakistanu.
Tekmovalni celovečerci 60. festivala v Cannesu so bili:
Vong Kar Vaj: My Blueberry Nights (Moje borovničeve noči)
Fatih Akin: Auf der anderen Seite (Na drugi strani)
Catherine Breillat: Une vieille maîtresse (Stara ljubica)
Joel & Ethan: No Country for Old Men (Ni dežele za stare može)
David Fincher: Zodiac (Zodiak)
James Gray: We Own the Night (To je naša noč)
Cristophe Honore: Les chansons d'amour (Ljubezenske pesmi)
Naomi Kawase: Mogari no mori (Žalujoči gozd)
Kim Ki Duk: Breath (Dih)
Emir Kusturica: Zavet (Obljuba)
Li Eang-dong: Milyang (Skrivno sonce)
Cristian Mungui: 4 luni, 3 saptamini si 2 zile (4 meseci, 3 tedni in 2 dneva) - zmagovalec
Raphaël Nadjari: Tehilim
Carlos Reygadas: Luz silenciosa (Tiha svetloba)
Marjane Satrapi in Vincent Paronnaud: Persepolis
Julian Schnabel: Le Scaphandre et le Papillon (Skafander in metulj)
Ulrich Seidl: Import Export (Uvoz izvoz)
Aleksander Sokourov: Alexandra
Quentin Tarantino: Grindhouse
Béla Tarr: The Man from London (Mož iz Londona)
Gus van Sant: Paranoid Park (Park paranoikov)
Andrej Zvjagintsev: Izgnanie (Izgnani)
Slovenija potuje v Cannes
V Cannesu ni manjkala niti Slovenija. Na filmski tržnici se je že četrtič predstavil Filmski sklad Republike Slovenije. Na sejemskih projekcijah so bili med 17. in 26. majem na ogled Kratki stiki Janeza Lapajneta, Mokuš Andreja Mlakarja, Tea Hanne Slak, Estrellita Metoda Pevca, L kot ljubezen Janje Glogovac in slovensko-švedska koprodukcija Noč Miha Knifica.
Poleg tega se je slovenski film predstavil tudi v uradnem delu filmskega srečanja v Cannesu, v programskem sklopu Tous les Cinemas du Monde, ki opozarja predvsem na kulturne raznovrstnosti svetovnega filma. Slovenija je imela svoj dan 25. maja, filmi, ki so šli v Cannes, pa so Predmestje (2002) Vinka Möderndorferja, Odgrobadogroba (2005) Jana Cvitkoviča, Pod njenim oknom Metoda Pevca in Slepa pega (2002) Hane Slak. V program kratkih filmov pa so bili uvrščeni Hop, Skip & Jump Srdjana Vuletiaa, (A)torzija Stefana Arsenijeviča, Srce je kos mesa Jana Cvitkoviča ter filma dveh študentov AGRFT-ja: Polovica Slobodana Maksimovića in Srečno pot, Nedim Marka Šantića.
