Uspešnica ameriškega pisatelja Dana Browna Da Vincijeva šifra, ki razkriva eno največjih skrivnosti v zgodovini, je obnorela skoraj ves svet.
V knjigi, ki so jo prodali že v 17 milijonih izvodov, lahko bralec sledi napetemu raziskovanju umora slavnega kustosa pariškega muzeja Louvra, čigar pomen zadnjih besed lahko razkrijeta le ameriški profesor simbologije Robert Langdon in francoska kriptologinja Sophie Neveu. Zgodba je polna namigov, anagramov in skrivnostnih sporočil, ki jih skrivajo ene največjih svetovnih umetnin, kaj kmalu pa se izkaže, da glavna junaka ne raziskujeta le umora, ampak sta na sledi eni največjih prevar krščanskega sveta.
Znajdeta se namreč na poti odkritja prave resnice o svetem gralu, ki jo skrivni red Sionsko priorstvo s svojimi slavnimi člani že stoletja skriva zlasti pred cerkveno oblastjo in vatikansko prelaturo Opus Dei. Napeta zgodba, ki seznanja bralca s svetom umetnosti in mu zgodovinsko dogajanje približa s prepletanjem starih običajev in dogodkov s sodobnim svetom, je tako pritegnila bralce po vsem svetu.
Turisti se bolj zanimajo za umetnost
Delo, ki so ga prevedli že v 42 jezikov, pa naj bi bil tudi vzrok za povečano zanimanje turistov za umetnost. Tako v Franciji kot v Italiji želijo tujci obiskati zlasti kraje, ki jih v katerem od svojih del omenja pisatelj Dan Brown. V Franciji se ljubitelji Da Vincijeve šifre ustavijo zlasti v Louvru, kjer sta razstavljeni deli renesančnega mojstra Leonarda Da Vincija - Mona Liza in Marija v votlini, in v doslej manj poznani cerkvi s skrivnostnim služnikom Saint Sulpice. V Italiji pa so turistični delavci ljubiteljem druge Brownove uspešnice Angeli in demoni, ki je pred nedavnim izšla tudi v slovenskem prevodu, priredili čisto posebno vodstvo.
"Zarotniški" turizem
Med pohodom, ki so ga poimenovali kar Tura angelov in demonov, popeljejo udeležence na različne lokacije svetega mesta, ki jih avtor opisuje v omenjenem romanu. Za nov tip popotništva naj bi se začel uporabljati celo pojem "zarotniški turizem," saj naj bi to skupino turistov privlačili predvsem kraji, opisani v knjigah o skrivnostnih zarotah. Tudi milanska katedrala se ne more izogniti vedno številčnejšim ljubiteljem Da Vincijeve šifre, ki želijo preveriti Brownove trditve o znameniti Leonardovi freski Zadnja večerja.
Številne polemike v cerkvenih krogih
Roman pa vendarle ni znan le po številnih ljubiteljih, ampak po prav tako vse bolj glasnih kritikah, ki jih je spodbudila zlasti teorija o "pravem" Jezusovem življenju in potomstvu. Po njen naj bi bil Kristus namreč povezan z dinastijo frankovskih kraljev Merovingov. Tako sproža knjiga polemike zlasti v cerkvenih krogih, kjer izstopa zlasti izjava enega najvplivnejših kardinalov in genovskega nadškofa Tarcisia Bertonea, ki je Da Vincijevo knjigo označil kot delo, polno prevar in laži. Po njegovem mnenju naj bi bil namen romana diskreditacija Cerkve, to pa naj bi avtor dosegel z absurdnimi manipulacijami. Da Vincijevo šifro je obsodil tudi eden od vatikanskih uradnikov Raniero Cantalamessa - po njegovem mnenju knjiga dokazuje, da se je netolerantonost, s katero je Cerkev včasih preganjala določena prepričanja, zdaj spremenila v netolerantnost do te ustanove.
Pro et contra ...
Po drugi strani pa je škof Sao Paula Jose Maria Pinheiro o Bertoneovi izjavi o veleuspešnici povedal, da gre za povsem osebno mnenje in ne uradno cerkveno stališče. Hkrati pa je bralce Da Vincijeve šifre pozval k preudarnosti. Tako skušajo ljubitelji in nasprotniki knjige Dana Browna ugotoviti, kateri del knjige je resničen oziroma kaj je laž ter zato v ta namen prirejajo svoje sodne procese in okrogle mize, na radijskih in televizijskih postajah pa lahko zasledimo vse več oddaj, ki raziskujejo to tematiko.
V pričakovanju filma
Obeta pa se tudi filmska različica Brownove uspešnice, ki jo bo posnel režiser Ron Howard, v njem pa bodo nastopili Tom Hanks (Robert Langdon), Audrey Tautou (Sophie Neveu), Jean Reno (detektiv Bezu Fache), Iana McKellena (Sir Leigh Teabinga) in Alfred Molina (škof Aringarosa). Ustvarjalci filma si prizadevajo, da bi se čim bolj zvesto držali samega romana, zato želijo snemati na lokacijah, kjer poteka glavno dogajanje zgodbe. Tako so si od francoskega kulturnega ministrstva že pridobili dovoljenje za snemanje v Louvru, kjer so snemanje zadnjič odobrili leta 1999 za francoski film Belphegor. Film naj bi ugledal luč sveta leta 2006.
Za prave detektive
Ljubitelji reševanja zapletenih ugank in anagramov pa lahko svoje znanje preizkusijo tudi v spletni igri, ki skuša igralce popeljati v svet, v katerem sta se znašla glavna junaka Da Vincijeve šifre. Igralec mora tako rešiti več nalog, pri katerih mora uporabiti svoje znanje iz same knjige, umetnosti in seveda preprosto logiko.
