Kultura - Zgodbe

Na ministrstvu za kulturo pripravljajo pravilnik o izvajanju knjižničnega nadomestila.

Cilj knjižničnega nadomestila je spodbujanje ustvarjalnosti posameznikov v kulturi, natančneje literaturi. Nadomestilo se izvaja v dveh oblikah, in sicer z denarnimi prispevki živečim avtorjem knjižničnega gradiva za izposojo njihovih del in delovnimi štipendijami za ustvarjalnost. Te so namenjene vrhunskim literarnim ustvarjalcem.

Podlaga izračuna za določitev knjižničnega nadomestila so podatki iz sistema Cobiss o številu izposoj knjižničnega gradiva v splošnih knjižnicah za preteklo leto. Pri tem je treba določiti spodnje in zgornje meje upoštevanega števila izposoj enega avtorja. Če je spodnja meja prenizka, se denar preveč razprši in avtorji imajo od leta le nekaj tisoč tolarjev na leto. Na ministrstvu se zato zavzemajo za rešitev omenjene težave z delovnimi štipendijami.

V predlogu k pravilniku so trenutno spodnje meje 900 izposoj za avtorje izvirnih monografij, za prevajalce 4.000 izposoj, za ilustratorje in fotografe 600 izposoj, za avtorje na področju glasbe in filma pa je meja 300 izposoj.

Pri vprašanju knjižničnega nadomestila pa je debate vredno tudi vprašanje t. i. visoke literature, ki se manj bere, medtem ko so nekatera dela tudi zato, ker jih predpisuje šolski program, bolj brana. Rešitev za kakovostne, a manj brane avtorje naj bi bile tako delovne štipendije, ki bi jih podeljevale stanovske organizacije.

UPRAVIČENCI ZA KNJIŽNIČNO NADOMESTILO Avtorji, ki izpolnjujejo pogoje, morajo ministrstvu za kulturo podati podatke, na podlagi katerih bodo prejeli knjižnično nadomestilo.
DEBATA O KNJIŽNIČNEM NADOMESTILU Na ministrstvu za kulturo je potekala javna tribuna o knjižničnem nadomestilu, ki se je je udeležila tudi ministrica Andreja Rihter.
Kazalo