Živel, ustvaril, ostal v spominu
(2)
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4,3 od 16 glasov Ocenite to novico!
Barbara Cartland
'Po štiridesetem letu mora ženska izbrati med svojim obrazom in postavo. Moj nasvet je, da obdržite obraz in poskušate v javnosti čim več sedeti.' Foto: Justin Williams/PA
Zaradi svoje samooklicane 'ekspertize' v vprašanjih ljubezni je bila - predvsem v poznih letih, ko so njena stališča postajala vse konservativnejša - Cartlandova pogosto tarča posmeha. Če so njena zgodnja dela še veljala za senzacionalistična, so bila poznejša precej 'pojhlevna', junakinje pa krepostne; dogajanje je postavljala bolj ali manj daleč v preteklost, da sta bili deviškost in vzdržnost likov (vsaj v očeh bralcev) verjetnejši. Foto: Delo Revije
V mlajših letih, s hčerko iz prvega zakona, Raine. Pozneje je odkrito povedala, da v zakonu ni bila srečna in da je moža večkrat prevarala.
       Z ženskami sem imela od nekdaj težave. Ne razumem jih preveč dobro. Če ne drugega, ženske le redko govorijo resnico.       
 Barbara Cartland
Barbara Cartland
Mediji so jo imeli radi, ne le zaradi bizarnih rožnatih oprav in klobukov s perjem, ampak tudi zaradi prostodušnih izjav o vsem, od poroke in nezvestobe (proti, čeprav je priznavala, da ima izkušnje iz prve roke) do ukinitve molitve v javnih šolah (prav tako zelo proti). Foto: Camera Press

Dodaj v

Rožnata vilinska princeska "ljubiča"

Barbara Cartland (1901-2000)
27. avgust 2010 ob 20:14
Ljubljana - MMC RTV SLO

Čeprav skoraj ni junaka, ki bi priznal, da je prebral kaj njenega, se je Barbara Cartland v kolektivni spomin zapisala kot kraljica ljubezenskega romana. Njen - najbrž v rožnati muslin oviti - duh še vedno kraljuje nad celotnim žanrom.

Tudi kdor (zares) ni nikoli prebral niti besedice njene buhteče, ocvetličene proze, se najbrž spomni njene impozantne pojave: kot zemlja stara gospa, od glave do peta odeta v živorožnato barvo, s kot stepena smetana nagrmadenimi svetlimi lasmi in plahutajočimi umetnimi trepalnicami, po navadi s kakšnim pekinezerjem ali dvema v naročju, posajena z nešteto porcelanaste navlake opremljeno dnevno sobo.

Železna "lady ljubiča"
S svojo debelo masko pudra in tonami nakita je zbujala vtis ležernega, aristokratskega brezdelja, kar pa bi bilo težko dlje od resnice: Barbara Cartland je bila ostra, pragmatična ženska jeklene volje, ki je znala doseči, kar si je zastavila. Svoj prvi roman je izdala pri 21 letih; organizirala je dobrodelne prireditve, med vojno je bila prostovoljna bolniška sestra, pomagala je bratovi parlamentarni karieri in dosegla spremembo zakona v zvezi s šolanjem romskih otrok (v njihovo korist). In pri vsem tem ji je nekako uspelo sproducirati količine proze, ob katerih se človeku zvrti v glavi: izdala je neverjetnih 642 knjig (čeprav je sama rada povedala, da jih je "več kot 700"). Roman je lahko napisala v petih dneh (tako, da je ležala na kavču in ga narekovala svoji tajnici). Osemnajst let se je podpisala pod povprečno 23 romanov letno. Skoraj do smrti (le 15 mesecev jo je ločilo od 100. rojstnega dneva) je odgovarjala na stotine pisem bralcev in dajala sočne intervjuje, v katerih je svoj pešajoči sluh obrnila v neprebojno obrambo proti neprijetnim vprašanjem. Svoj zadnji roman, Love, Lies and Marriage (Ljubezen, laži in zakon), je izdala leta 1997.

Bolj ali manj vsi njeni romani so se držali istega recepta: nedolžno mlado dekle spozna svojega gospoda Pravega (še raje je to lord ali grof Pravi), ki se ji najprej priskuti s svojim ošabnim, posmehljivim vedenjem, a 150 strani pozneje naša junakinja "premagana" (a z neokrnjenim devištvom!) omahne v njegov objem. Cartlandova je bila zagovornica devištva v času, ko so ga ljudje v imenu "svobodne ljubezni" izgubljali mimogrede.

Kopriva ne pozebe
Čeprav se je sama rada sklicevala na nekakšno neoprijemljivo aristokratsko poreklo, je bila Barbara Hamilton Cartland pripadnica srednjega razreda. Njen dedek se je ustrelil, ko je z nespametno naložbo izgubil vse družinsko premoženje. Barbarina mama Bertie (ki je, tako kot pozneje njena hčerka, dočakala 98 let), se ni pustila zlomiti: "Morda sem revna," je nekoč pripomnila, "nisem pa plebejka". Izrek je postal nekakšen družinski moto.

Ločitev, na kateri so se pasli tabloidi
Če je v mladih letih sama upoštevala svoje poznejše moralne nauke o kreposti, ni znano, toda če jih je, je zlomila veliko src: po lastnih besedah je v dvajsetih letih dobila nekje med 46 in 56 snubitev (v različnih intervjujih je navedla različni številki). Usodni "da" je Alexandru McCorquodalu dahnila leta 1927. Zakon ni bil srečen (za nekoga, ki je tako velikopotezno razpredal o ljubezni, je zakon vedno opisovala zelo prozaično). Alexander se je izkazal za alkoholika, ki jo je za nameček še varal: ko je našla ljubezenska pisma, je vložila zahtevo za ločitev - on pa je na sodišču trdil, da ga Barbara varala z njegovim bratrancem Hughom. Barbarin odvetnik je sodnika (le stežka) prepričal, da je povsem običajno, da pisateljica obiske sprejema v spalnici, in opral njeno javno podobo. Leta 1936 se je s Hughom poročila; rodila sta se jima dva sinova in skupaj sta ostala do njegove smrti 1963.

Mojstrica udarcev pod pasom, ki ni izgubljala časa z lažno skromnostjo
Gospa je bila tudi vse prej kot diskretna: ko se je njena (ne krvna, ampak po poroki)vnukinja, Diana Spencer, zaročila s princem Charlesom, je velikopotezno napovedovala, da bo dekle "na veke vekov vladalo kot kraljica ljubezni". Ko se je pravljica skisala in zakon propadel, je vedela povedati, da njena potomka "nikoli ni zares razumela moških." Kraljeva ločitev je povečala razkol med njima: neka biografinja celo citira izjavo Cartlandove, da "so bile edine knjige, ki jih je Diana kdaj prebrala, njene ter da ji niso preveč koristile".

Dame Barbara - kraljica ji je plemiški naziv podelila leta 1991; Cartlandova ni niti skušala skrivati, da je za to čast lobirala pri vsakem politiku, ki ga je poznala - je bila obsedena s "čudežnimi" kremami, vitamini in drugimi preparati za ohranjanje mladosti ("V krasni formi sem. Moje telo je brez ene same gube, do pičice tako kot je bilo pri 18 letih. To je čudež," se je hvalila še leta 1995). Bila je tudi neverjeten snob ("Se vam zdi, da se je družba zelo spremenila od takrat, ko ste bili mladi?" jo je nekoč vprašal neki novinar. "Seveda se je, dragec," je odvrnila. "Kako bi se sicer zdajle pogovarjala z nekom, kot ste vi?") in energična ženska, obdarjena z neomajno vero v lastno slavo in priljubljenost. Morda ni bila dobra pisateljica, brez dvoma pa je bila svojevrsten fenomen.

Če hočeš dobro osmrtnico, si jo napiši sam
Leta 1990 je medijem "na zalogo" razposlala lastno osmrtnico, povezano z rožnatim trakcem in naslovljeno Kako bi rada, da se me ljudje spominjajo. "Od medijev sem bila deležna določene stopnje zbadanja in včasih celo posmeha," je med drugim zapisala. "A doživela sem tudi tudi veliko prijaznosti." V nadaljevanju je naštela vse svoje romane in "druge čudovite knjige", denimo biografijo Metternich - Strastni diplomat, pet kuharskih knjig in pripombo, da jo zelo radi berejo na Poljskem in v arabskem svetu, "ker je moralna".

Veliko je o sebi izdala z odgovorom na neko novinarsko vprašanje o tem, kaj meni o reinkarnaciji. "Večina ljudi bo rekla, da so bili Kleopatra ali kakšna kraljica. Jaz sem bila Šeherezada na bazarju, z novo zgodbo vsakih nekaj minut."

Ana Jurc
Prijavi napako
Komentarji
qotsa
# 28.08.2010 ob 12:27
Sem gledal tale del LB ja :) smehi :)
atanosečasn
# 27.08.2010 ob 21:13
Roman je lahko napisala v petih dneh (tako, da je ležala na kavču in ga narekovala svoji tajnici).
[url="http://www.youtube.com/watch?v=B8yb32iX9O4"]
Little britain anyone?[/url]
Kazalo
  • Novice

    Slovenija, Svet, Evropska unija, Gospodarstvo, Črna kronika, Zdravje, Okolje, Znanost in tehnologija, Klepet z gosti, Vaša novica, Arhiv, Zadnje novice

    Šport

    Nogomet, Košarka, Rokomet, Odbojka, Hokej, Tenis, Atletika, Zimski športi, Motošporti, Formula 1, Kolesarstvo, Preostali športi, Rumeni pajkl, Arhiv

    Kultura

    Film, Glasba, Razstave, Oder, Knjige, Drugo, Na platnu, Džuboks, Knjižna polica, Kino, Prireditve, Na današnji dan, Zgodbe, EPK, Arhiv

    Zabava

    Zanimivosti, Družabna kronika, Iz sveta znanih, Glasba, Moda, Avtomobilizem, Erotika, Kuharski nasveti, Na današnji dan, Kino, Prireditve, Glosa, Arhiv
  • Ture avanture

    Novice, Podobe Slovenije, Vagabund, Fascinantni hoteli, Prevozna sredstva, Navade po svetu, Planinski izlet, Kaj storiti, če ..., Knjiga za na pot, Popotni dnevnik, Arhiv

    TTX

    Spored

    TV Slovenija 1, TV Slovenija 2, TV Slovenija 3, TV Koper, TV Maribor, Prvi program, Val 202, Ars, Radio Maribor, Radio Koper, Radio Capodistria

    Avdio / Video

    Videonovice, Arhiv oddaj, TV Slovenija 1, TV Slovenija 2, TV Slovenija 3, TV Koper Capodistria, Prvi program, Val 202, Ars, Radio Maribor, RSi, Radio Koper, Radio Capodistria, MMR
  • Moj splet

    Forum, Blog, Slike, Video, Avdio, Popotnik, Second life, Moj svet, Klepetalnica

    Kontakti

    O RTV Slovenija

    O RTV Slovenija, About RTV Slovenija, Radio Slovenija, Televizija Slovenija, RTV Koper/Capodistria, RTV Maribor, Multimedijski center, Oddajniki in zveze, Marketing Radijska produkcija, Televizijska produkcija, Glasbena produkcija, Založba kaset in plošč, Naročila, razpisi, natečaji, Poklicna merila, Programski standardi, Etična merila, RTV-prispevek, RTV-vsebine, Povezave, Projekti,