Krennerjeva suknarna po letu 1900. Foto: Loški muzej Škofja Loka.
Krennerjeva suknarna po letu 1900. Foto: Loški muzej Škofja Loka.
Slovenski narod je 4. avgusta 1894 objavil povabilo na otvoritev električne razsvetljave v Škofji Loki
Slovenski narod je 4. avgusta 1894 objavil povabilo na odprtje električne razsvetljave v Škofji Loki. Foto: NUK

Razstava z naslovom Več svetlobe!, ki jo bo danes ob 20.00 na Loškem gradu odprla ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar, se s predstavitvijo razvoja razsvetljave in svetil vrača nazaj do prazgodovine, ko je ogenj pomenil civilizacijsko pridobitev. Obiskovalci se lahko seznanijo z razvojem svetil, njihovo uporabo in izdelavo ter simboliko ognja in luči, postavitev pa jih pripelje vse do začetka 20. stoletja, ki sta ga zaznamovali elektrifikacija in industrializacija

Elektrika iz tovarne klobukov Šešir

Škofjeloške ulice je 40 električnih žarnic prvič razsvetlilo v začetku avgusta leta 1894. Elektriko so dobivali iz elektrarne takratne tovarne sukna, ki je delovala v prostorih današnje tovarne klobukov Šešir v Škofji Loki, njen lastnik pa je bil Alojz Krenner. Prav njemu gredo glavne zasluge, da je Škofja Loka pri elektrifikaciji precej prehitela Ljubljano in druga mesta, ki so tedaj še uporabljala plinsko razsvetljavo. V svoji tekstilni tovarni je za pogon suknarskih strojev med prvimi uporabljal električno energijo, ki jo je od leta 1893 pridobival v elektrarni v tovarniških prostorih.
Elektrarna je zagotavljala več električne energije, kot so jo potrebovali v elektrarni, zato je Krenner presežke elektrike ponudil v odkup mestu. Občina je ponudbo sprejela, saj je bila nova razsvetljava s 40 električnimi lučmi, ki so svetile še enkrat močneje od prejšnjih 28 petrolejskih svetilk, le za 50 goldinarjev na leto dražja do obstoječe.
Z županom Valentinom Sušnikom je Krenner podpisal pogodbo, v kateri se je zavezal, da bo naslednjih 30 let za letno plačilo 360 goldinarjev oziroma 720 kron skrbel za razsvetljavo mesta, in sicer vsak dan od začetka mraka do pol dveh čez polnoč in od tri četrt na šest zjutraj do belega dne.
Napeljavo električne razsvetljave, morebitna popravila zaradi elementarnih nesreč in menjavo pregorelih žarnic je finančno prevzel Krenner, poškodbe nastale iz objestnosti, pa je krila občina. Pogodba je tudi določala, da postane električna napeljava po preteku 30 let občinska last.
Ker si zgodovinsko lekcijo o električni razsvetljavi težko predstavljamo brez omembe Nikola Tesla, bo sočasno Filatelistično društvo Lovra Koširja Škofja v Okroglem stolu Loškega gradu odprlo filatelistično razstavo z naslovom Tehnika na znamkah - Nikola Tesla.