Za razbremenitev si kmetje želijo višjo odškodnino za tovrstno kmetovanje - ali pa odkup zemljišč. Na protestu ni bilo predstavnikov resornih ministrstev, če ti časa za sestanek kmalu ne bodo našli, bodo kmetje svoj protest stopnjevali z zaporami cest in polivanjem gnojevke, je za Radio Slovenija poročal Danijel Poslek.

Približno 1.400 hektarjev slovenskih kmetijskih površin leži na prvem vodovarstvenem območju, kjer so omejitve za kmetovalce najstrožje. Zaradi teh omejitev številne kmetije počasi propadajo in na to so želeli kmetje opozoriti s protestnim shodom za čisto pitno vodo. Kaj zahtevajo? "Primerno odškodnino, na način, da smo enakovredni z drugimi. Če to ni mogoče, pa nadomestna zemljišča, ki jih ima država zdaj v lasti," je povedal Stanko Rukav.

Da so kmetom nekaj takšnega v preteklosti neuspešno že ponudili, pa je v Ljubljani poudarila generalna direktorica direktorata za kmetijstvo Tadeja Kvas Majerle: "Predvsem se je izkazalo, da kmetje niso želeli drugih zemljišč z zamenjavo, ampak dodatna zemljišča."

"Poleg tega je sklad pripravljen odkupovati zemljišča kmetov na teh območjih, vendar po tržni ceni," je dodala.

Pogovor in dogovor o slišanem kmetje zahtevajo takoj, prvo razočaranje pa so tokrat doživeli ob spoznanju, da si nihče iz Ljubljane ni vzel časa za pot na Hajdino. Če bo ignoranca trajala, bodo protest stopnjevali.

"Drugič bomo mi zaprli eno cesto. Mesec dni prej bomo najavili in izvedli zaporo, protestirali bomo; in če dogovora ne bo, bomo zahtevali odstop vodilnih. Zadnji kriterij bo polivanje z gnojnicom," je napovedal Milan Unuk. Kljub vsemu pa tudi kmetje upajo na dogovor, saj, kot pravijo, je onesnaženje čiste pitne vode skrajni protestni ukrep, je še poročal Radio Slovenija.
Židan: Iskali bomo rešitve
Protest je za kmetijskega ministra Dejana Židana legitimen, poroča Slovenska tiskovna agencija. "Če so kje težave, se lahko nanje opozori tudi na takšen način. Vsi v tej državi pa verjetno razumemo, da je prva prioriteta zaščita vode in da jo moramo ščititi vsi," je izjavil.

Na tem področju je bil po njegovem mnenju v zadnjih letih narejen določen napredek. Na območjih, kjer so zaščitili vodo, kmetje sprva namreč niso bili upravičeni do odškodnine, ker je bil vsak dolžan zaščititi naravni vir.

Nato so začeli izračunavati odškodnino, ki pa, kot opozarja minister, ni stvar pogajanj med vlado in kmeti, ampak gre za strokovni izračun. Če se na nekem območju predpiše vodovarstveni režim, se kmetu zmanjša prihodek ali pa se mu povečajo stroški. "To se izračuna in ta razlika predstavlja odškodnino," je povedal Židan.

Če kmetje z odškodnino niso zadovoljni, jim minister sporoča, naj jih obvestijo, ali so bili napačno upoštevani nekateri stroški ali prihodki, da lahko podatke posredujejo strokovnim institucijam, ki izračunavajo odškodnino.

"Ne more pa biti pogajanj med vlado in kmeti o tem, kakšna bo odškodnina, ker gre tu za realno ocenitev zmanjšanja prihodkov ali povečanja stroškov," je povedal.

Predpisi, ki urejajo vodovarstvena območja, in predpis, ki ureja način izplačevanja in merila za izračun odškodnine, je po razdružitvi ministrstva za kmetijstvo in okolje sicer znova v pristojnosti ministrstva za okolje in prostor, vendar mu kmetijsko ministrstvo pomaga pri pripravi in izvedbi predpisov.

Nekateri kmetje na vodovarstvenih območjih se želijo vključiti v okoljske ukrepe, ki jih ponuja skupna kmetijska politika. "Je pa treba jasno vedeti, da so nekateri okoljski ukrepi podobni tistim, ki jih morajo kmetije izvajati na vodovarstvenih območjih. Ko gre za podoben ukrep, je nemogoče pričakovati dvojno plačilo za podoben ali enak ukrep," je opozoril Židan.