Slovenjgraški župan Andrej Čas je dejal, da ga kot nestrankarskega kandidata podpora parlamentarnih strank s pomočjo
Slovenjgraški župan Andrej Čas je dejal, da ga kot nestrankarskega kandidata podpora parlamentarnih strank s pomočjo "kravjih kupčij" ni nikoli zanimala. Foto: MMC RTV SLO/Gorazd Kosmač
Slovenj Gradec je kot mestna občina naravni sedež potencialne koroške pokrajine, je dejal Čas. Foto: MMC RTV SLO/Gorazd Kosmač

Koroška gotovo izpolnjuje vse pogoje, da postane regija, pokrajina ali pa okrožje, kakor koli se bo druga raven lokalne samouprave poimenovala. Druga raven je potrebna in v preteklosti je bilo že več poskusov vzpostavljanja, a so najprej obtičali pri vprašanju, koliko pokrajin potrebujemo, ko se je to nekako uskladilo, pa se nismo mogli dogovoriti, kje bodo pokrajinski sedeži. Če se bo zgodba ponovila, pričakujem popolnoma enake razprave, na Koroškem pa rivalstvo med Slovenj Gradcem in Ravnami. To rivalstvo ni zdravo, kadar govorimo o tem, kje naj bo sedež pokrajine. Sedež ne pomeni, da bi vse institucije, ki bi na novo nastale, bile v enem kraju, o tem bi se lahko dogovorili in jih razdelili. Sedež pač nekje mora biti in menim, da je mestna občina Slovenj Gradec že zaradi svojega ustavnega položaja kot edina mestna občina na Koroškem prva, ki je lahko sedež pokrajine, to bi bilo najbolj naravno. Vzpostavitev pokrajin v Sloveniji bi bila najlaže izvedljiva prek mestnih občin, ki jih je 11, statističnih regij je 12, kar se že kar lepo ujema. Morda potrebujemo dodatno mestno občino v statistični regiji, ki je nima, in tako bi, brez velikih konfliktov in dolgotrajnih razprav, prišli do pokrajin.

O koroški regiji in sedežu v Slovenj Gradcu
Na dvorišču najmanjše slovenske mestne občine. Foto: MMC RTV SLO/Gorazd Kosmač

Kandidiram kot nestrankarski kandidat s podporo volivcev in s podporo Slovenjgraške liste in Liste za mesto in podeželje. Dogovorili smo se o združitvi, zdaj nastopamo skupaj. Glede podpore parlamentarnih strank lahko rečem, da sem vesel vsake podpore, nisem pa brezpogojno zainteresiran za to, da me podpre čim več strank. Vsaka stranka, ki podpre župana, od njega pričakuje konkretne protiusluge. Jaz nisem bil nikoli zainteresiran za razne kravje kupčije, kar je verjetno tudi vzrok zamer pri večjih strankah.

O "kravjih kupčijah" in podpori političnih strank
Bo aktualnemu županu uspelo obraniti županski stolček? Foto: MMC RTV SLO/Gorazd Kosmač

V zadnjem letu se je pojavil interes za nove površine, namenjene hmelju, približno osem hektarjev je novih hmeljišč, vseh je 85, očitek, ki leti name, pa je, da kot župan nisem preprečil širjenja hmeljišč. Med mojim županovanjem je novih le osem hektarjev hmeljišč, med županovanjem prejšnjega župana Zanoškarja pa jih je nastalo dobrih 40 hektarjev. Pa to ni bilo zaradi njegovega zavzemanja za hmelj. Hočem ponazoriti, da župan na to ne more vplivati. Kmetje se v skladu s predpisi s področja kmetijstva svobodno odločajo, katero kmetijsko dejavnost bodo izvajali na svoji kmetiji, kaj bodo zasadili. Župan na nikakršen način nima pristojnosti omejevati te dejavnosti.

O kmetovi prosti izbiri, kaj bo gojil na njivi
Župnijska cerkev svete Elizabete Ogrske je najstarejša stavba v mestu. Oglejski patriarh jo je posvetil leta 1251. Foto: MMC RTV SLO/Gorazd Kosmač

Nikoli nisem zganjal populizma. Ljudem je treba jasno povedati, da tako zahteven projekt težko izvedeš v zgolj nekaj letih. Vse obljube, ki so jih dajali takšni in drugačni politiki, so bile zgolj zavestno zavajanje. Res so nepotrebne zamude nastale predvsem zaradi iskanja rešitev za traso na južnem delu, kjer se deset let ni premaknilo. Zdaj smo že na realnih tleh v fazi, ko se drugi odsek lahko gradi, na južnem odseku Velenje–Šentrupert pa imamo ustavni spor. Kako se bo razpletel, ne vem, a nikakor ne bi smel vplivati na dinamiko gradnje odseka Velenje–Slovenj Gradec.

O zahtevnem projektu 3. razvojne osi
hmelj
Ena glavnih predvolilnih tem bo "hmeljarska vojna", ki je izbruhnila zaradi širitve hmeljišč v bližino stanovanjskih objektov v občini. Foto: BoBo
tretja razvojna os
Za kakršen koli odlog gradnje 3. razvojne osi na odseku od Velenja do Slovenj Gradca ni prav nobenih razlogov, je opozoril župan (na fotografiji projekcija odseka ceste na Koroškem). Foto: PNZ
Slovenjgraško staro mestno jedro je značilno srednjeveško mesto. Ime Gradec je bilo prvič omenjeno leta 1091. Foto: MMC RTV SLO/Gorazd Kosmač

To je res gordijski vozel. Primanjkuje poklicnih delavcev, predvsem v gradbeništvu, strojni industriji, tu je povpraševanje tudi po visokoizobraženem kadru, strojni, elektroinženirji se takoj zaposlijo, računalničarji pa sploh. Medtem imajo diplomanti družboslovnih fakultet težave, saj je v sektorju šolstva in javne uprave zaposlovanja bistveno manj. Nezaposlene imamo ravno v tem segmentu. Kaj lahko tu naredimo mi iz lokalne skupnosti? Nič kaj veliko. Država izvaja politike samozaposlovanja (espeizacija družbe, op. n.) in vsa ta množica espejev, ki životarijo, se prikazuje, kot da so zaposleni. Ta slika je pokvarjena, to ni realno, in tu nobena politična stranka nima odgovora, tudi Levica ni pokazala, kako mladim dati priložnost.

O poklicnih delavcih, družboslovcih in espeizaciji družbe

Andrej Čas je kot nestrankarski kandidat s podporo svoje liste na čelo mestne občine Slovenj Gradec prišel leta 2012 na nadomestnih županskih volitvah, ko je dolgoletnemu županu Matjažu Zanoškarju zaradi izvolitve v državni zbor (DZ) županska funkcija prenehala. Na zadnjih lokalnih volitvah leta 2014 je potem zmagal prav proti Zanoškarju, ki se je iz parlamenta neuspešno poskusil vrniti na županski stolček. Čas, ki se zdaj poteguje za drugi polni mandat, je dejal, da je nestrankarski kandidat za lokalno skupnost prednost. Da ljudje nestrankarskim kandidatom bolj zaupajo, so po njegovih besedah ugotovile tudi stranke, ki zdaj svoje ljudi pogosto pošiljajo v "nestrankarske" in "neodvisne" kandidature s podpisi podpore in tako zavajajo ljudi.

Na vprašanje, na kateri projekt je v zadnjem mandatu najbolj ponosen, je slovenjgraški župan Andrej Čas odvrnil, da je to gotovo glasbena šola, gradnje katere so se lotili v začetku prejšnjega mandata, in "danes je v Slovenj Gradcu prepoznavna, učenci, učitelji, starši in obiskovalci so navdušeni". Za prihodnost je po njegovih besedah zlasti pomembno, da se gospodarska dejavnost in poslovno okolje v občini še izboljšata. Novi občinski prostorski načrt omogoča ponudbo novih parcel, tako za poslovne namene kot za gradnjo individualnih hiš. "Ko pride investitor, mu je treba stopiti nasproti, pripraviti strokovne prostorske akte, da lahko v najkrajšem času začne gradnjo," je pojasnil Čas in dodal, da mora biti župan čim bolj "operativen".

Na MMC-ju bomo v prihodnjih dneh objavili pogovore z župani vseh mestnih občin. Vabljeni k spremljanju.

Zdaj, ko so pred vrati nove županske volitve, je nastopil čas, da potegnemo črto pod narejenim. Če se ozrete nazaj na minula štiri leta, koliko neizpolnjenih obljub volivcem najdete?
Ocenjujem, da je bil zadnji mandat uspešen. Večina predvolilnega programa je bila izpolnjena, določene programske zasnove so bile celo presežene. Nekaterih pripravljenih projektov res še nismo izvedli, in sicer v največji meri zaradi dinamike realizacije evropske finančne perspektive, v okviru katere se sredstva začnejo črpati med leti 2019 in 2023. V nekaj primerih je zaradi spremenjenih okoliščin prišlo do nenačrtovanih naložb, na primer, zgradili smo tri nove vrtce in potrebne so bile obsežnejše sanacije osnovnih šol. Na ta račun je bil morda zgrajen kakšen kilometer cest manj. Vseeno nam je uspelo urediti cestno-komunalno infrastrukturo tudi na podeželju, vsa vaška jedra so prenovljena, položeni daljši odseki podeželskih cest, kanalizacija se je pospešeno gradila na najbolj perečih območjih, kjer so bile težave z greznicami individualnih hiš, čaka nas zgolj še 200 priključkov, kar ne bo težko zaključiti do predvidenih rokov.
Kateri so vsi ti projekti, ki ste jih pripravili v tem mandatu?
Moram poudariti, da smo na pragu enega največjih naložbenih obdobij, pripravljene imamo številne projekte, najbolj obsežen med njimi je gradnja zimsko-poletnega kopališča, prostorov za velnes in fitnes, skejtrrskega poligona, plezalnih balvanskih sten, kolesarskih stez ter ureditev obrežja Mislinje v tem delu. Gre za večji športnorekreacijski kompleks, ki ga financiramo prek mehanizma celostnih teritorialnih naložb (CTN - Evropski sklad za razvoj, op. n.). Za omenjen zgodovinski projekt v Slovenj Gradcu, kjer zimskega kopališča doslej nismo imeli, je vse nared. Drugi projekt, prav tako prek celostnih teritorialnih naložb, tik pred izvedbo, pa je gradnja 54 novih neprofitnih stanovanj v prihodnjem letu, saj v mestu močno primanjkuje stanovanj, sploh za mlade in tiste, ki si lastniškega stanovanja ne morejo privoščiti. Čakalni seznam za neprofitna stanovanja imamo zelo dolgo.
Pripravljeni z zagotovljenimi viri financiranja iz evropskih skladov prek mehanizma Dogovor za razvoj regije pa so še projekti ureditve infrastrukture v poslovnih conah Mesto in Ozare ter ureditev cestne infrastrukture v poslovni coni Pameče, omeniti velja tudi projekt za izgradnjo kolesarskega omrežja v mestu, ki obsega dograditev novih kolesarskih stez, mostov in con skupne prometne površine v mestnem jedru. Prenovili bomo tudi sistem za oskrbo s pitno vodo z vgradnjo naprave za ultrafiltracijo in širitvijo vodovodnega sistema. Vse skupaj znaša več kot 20 milijonov evrov naložb, za katere je denar že zagotovljen.

Omenili ste nenačrtovano gradnjo kar treh vrtcev, mar to pomeni, da imate vedno več otrok, gre za nekakšen koroški "baby boom"?
Da, število otrok se postopoma povečuje, hkrati pa se z odprtjem novega vrtca oz. povečanjem števila oddelkov samodejno poveča vpis. Število vpisanih otrok se povečuje tudi zaradi boljšega standarda novih vrtcev.

Je to dokaz, da se trend bega mladih iz Koroške obrača?
Upam, da se bo res. Predvsem zaradi boljše dostopnosti regije. Hitra cesta iz Velenja do Slovenj Gradca se že projektira, tu smo že zelo daleč, upam le, da ne bo zapletov na južnem odseku od Velenja do A1, ker bi to odložilo začetek gradnje na tem delu. Za odlog gradnje na odseku od Velenja do Slovenj Gradca pa ni nobenih razlogov. Ne strinjam se, da bi bili še naprej ujetniki desetletnega umeščanja hitre ceste na južnem delu. Za Korošce je velikega pomena dostopnost do avtocestnega omrežja, vendar nam že odsek do Velenja bistveno izboljša prometno dostopnost. Vzporedno s 3. razvojno osjo moramo v Slovenj Gradcu zgraditi južno obvozno cesto, ki bo navezovala 3. os z zahodnim delom mesta in cesto v smeri Kotlje–Ravne. Če te obvoznice ne zgradimo, bi promet iz smeri Kotelj nedopustno obremenil ožji del mesta.
Ko sva ravno pri 3. razvojni osi, kaj pravite na očitek, da ste v okviru civilne iniciative pravzaprav sami zavirali gradnjo hitre ceste?
V politiko sem prišel ravno prek civilne iniciative leta 2010/11! Ljudje so me spoznali po angažmaju v iniciativi za razvoj Koroške, a naša takratna pobuda ni bila usmerjena proti gradnji, pač pa za optimiziranje trase po dolini. Ljudje to zamenjujejo, a nikakor ni šlo za kakršno koli oviranje. V mandatu, ki sem ga začel leta 2012, sem zelo konstruktivno sodeloval z načrtovalci in Darsom, smo občina, ki nikoli ni ovirala teh postopkov, kar je bila drugje večkrat praksa. Naš odsek Velenje–Slovenj Gradec je bil v državnem prostorskem načrtu (DPN) umeščen že leta 2013, a ves čas se je treba pogovarjati v smeri iskanja najboljših rešitev, tehničnih mikropopravkih projekta, dopolnitvah, kot na primer, kako priključiti južno obvoznico, skratka o optimalnih rešitvah za našo mestno občino.

Zakaj se po vašem mnenju projekt 3. razvojne osi tako dolgo vleče?
Nikoli nisem zganjal populizma. Ljudem je treba jasno povedati, da tako zahteven projekt težko izvedeš v zgolj nekaj letih. Vse obljube, ki so jih dajali takšni in drugačni politiki, so bile zgolj zavestno zavajanje. Res so nepotrebne zamude nastale predvsem zaradi iskanja rešitev za traso na južnem delu, kjer se deset let ni premaknilo. Zdaj smo že na realnih tleh v fazi, ko se drugi odsek lahko gradi, na južnem odseku Velenje–Šentrupert pa imamo ustavni spor. Kako se bo razpletel, ne vem, a nikakor ne bi smel vplivati na dinamiko gradnje odseka Velenje–Slovenj Gradec.
Zasledil sem očitke, da ste velik podpornik hmeljarstva, bili ste tudi direktor podjetja Hmezad, ki se ukvarja s prodajo hmelja, vaš brat pa ima večje število zemljišč s hmeljem, in prav to naj bi bil razlog, da niste najbolj navdušeni nad 3. osjo, ker vam bo cesta odžrla zemljišča za hmelj ...
Ti očitki so smešni, če ne bi bili resni zaradi zavajanja javnosti in klevetanja, poskusa, da mi škodijo kot županu. Kot prvo, sam nimam nobenega hmeljišča, pa tudi moj brat nima nobenega hmeljišča na trasi hitre ceste. Povezave ni nobene, je pa zelo priročno za predvolilno klevetanje mojega imena.
Kaj se dogaja s hmeljišči v Slovenj Gradcu, menda pri vas divja prava "hmeljarska vojna"?
V zadnjem letu se je pojavil interes za nove površine, namenjene hmelju, približno osem hektarjev je novih hmeljišč, vseh je 85, očitek, ki leti name, pa je, da kot župan nisem preprečil širjenja hmeljišč. Med mojim županovanjem je novih le osem hektarjev hmeljišč, med županovanjem prejšnjega župana Zanoškarja pa jih je nastalo dobrih 40 hektarjev. Pa to ni bilo zaradi njegovega zavzemanja za hmelj. Hočem ponazoriti, da župan na to ne more vplivati. Kmetje se v skladu s predpisi s področja kmetijstva svobodno odločajo, katero kmetijsko dejavnost bodo izvajali na svoji kmetiji, kaj bodo zasadili. Župan na nikakršen način nima pristojnosti omejevati te dejavnosti. Če svojo dejavnost, v tem primeru hmeljarstvo, izvajajo v skladu z zakoni, da upoštevajo Pravilnik o pravilni uporabi fitofarmacevtskih sredstev, potem ne sme biti kvarnih vplivov na okolje. Drugo pa je, če temu ne zaupamo, da prihaja do kršitev in smo zato zaskrbljeni za zdravje in okolje. To razumem, zato je treba na takšne skrbi ljudi resno odgovoriti. V tem primeru moramo vprašanja nasloviti na državne institucije, ki morajo vnovič preveriti, ali je regulacija uporabe fitofarmacevtskih pripravkov dovolj stroga in ali so sredstva, ki se uporabljajo, varna.
Predvsem je problem, ker so hmeljišča postavili preblizu hišam ...
Sam živim v neposredni bližini, 20 metrov od hmeljišča, tudi v mojem interesu je, da se preveri, ali je to res ogrožajoče in kvarno za zdravje. Iz izkušenj, ki jih imam, menim, da ne, a spoštujem mnenje ljudi, ki menijo, da je to škodljivo. Letos smo v občini na pobudo civilne iniciative (CIVOZ, op. n.) izvedli meritve zanosa škropiv v okolico in meritve ostankov pesticidov v zemlji in vrtninah. Rezultatov za zdaj še nimamo, žal pa nismo izvedli vseh meritev, in sicer zanosa škropiv v okolico po zraku. Iniciativa je izrazila stališče, da ne bo upoštevala rezultatov meritev, češ da so dogovorjeni, da se laboratorij, ki izvaja meritve, dogovarja s hmeljarjem.

Sliši se kot teorija zarote ...
Točno tako. Očitek je popolnoma nestrokoven, v laboratoriju, ki izvaja meritve, so nam pojasnili, da je to običajen način merjenja zanosa škropiv. Dogovorijo se, kje bodo postavljene sonde in kdaj se bo škropilo, sicer tovrstnih meritev sploh ni mogoče izvesti. Glede na navedbe v časopisnih člankih, da so se pri uporabi fitofarmacevtskih sredstev na hmeljiščih ugotovile tudi kršitve, smo zahtevali poročilo fitosanitarne inšpekcije. V poročilu so zatrdili, da na področju Mislinjske doline ni ugotovljenih kršitev, na vzorcih listov, ki so jih odvzeli v neposredni bližini hmeljišč, pa niso našli sledi pesticidov.

Prav hmelj bo gotovo ena od glavnih slovenjgraških predvolilnih tem, pričakujete oster boj?
Protikandidatov nikoli ne podcenjujem, zato se na volitve z dobrim programom resno pripravljam. Pokazati imam, kaj je bilo narejeno v preteklih letih, tu ni nobene zadrege, rezultati niso umanjkali. V javnosti bom argumentirano nastopil proti zavajanjem, ki so se v zadnjem času pojavila v "aferi Hmeljarstvo", o tem bom odkrito spregovoril. Ljudem moram pojasniti, da nikakor ne drži, da kot župan nisem storil ničesar ali pa da sem celo podpiral širjenje hmeljišč. Zdravega okolja si enako želim kot vsi občani. Slovenj Gradec je, kar se tiče zdravega okolja, ena boljših slovenskih lokalnih skupnosti, za to dobivamo številne potrditve.

Kaj pravite na očitek, da Slovenj Gradec postaja vedno bolj kulturniško središče Koroške, medtem ko gre večina gospodarskih investicij bodisi na Ravne in drugam?
Delno drži, ampak to ni nič novega, odkar obstaja Slovenj Gradec, ta velja za kulturno-upravno središče Koroške. Industrija je bila res vedno skoncentrirana v Mežiški dolini, a tudi pri nas so močne gospodarske družbe, veliko podjetništva in sam se veliko angažiram k izboljšanju poslovnega okolja. Morda smo prvi, ki smo začeli ponujati prazne poslovne cone po sprejemljivih cenah, tako smo aktivirali poslovno cono Ozare, imamo polno cono v Pamečah, gradimo poslovno cono Pameče 3. Bolj kot industrijske pri nas prevladujejo storitvene dejavnosti, v rasti so IT-podjetja in izobraževalne dejavnosti z dvema odličnima visokošolskima ustanovama: Fakulteto za tehnologijo polimerov in Visoko šolo za zdravstvene vede. Močan generator delovnih mest in razvoja je zdravstvo z regionalno bolnišnico na čelu.

Mladi se na eni strani v iskanju zaposlitve in boljšega zaslužka odseljujejo v Avstrijo, Ljubljano ali pa Maribor, na drugi strani pa trenutno na Koroškem manjka 3.000 delavcev, kako rešiti ta gordijski vozel?
To je res gordijski vozel. Primanjkuje poklicnih delavcev, predvsem v gradbeništvu, strojni industriji, tu je povpraševanje tudi po visokoizobraženem kadru, strojni, elektroinženirji se takoj zaposlijo, računalničarji pa sploh. Medtem imajo diplomanti družboslovnih fakultet težave, saj je v sektorju šolstva in javne uprave zaposlovanja bistveno manj. Nezaposlene imamo ravno v tem segmentu. Kaj lahko tu naredimo mi iz lokalne skupnosti? Nič kaj veliko. Država izvaja politike samozaposlovanja (espeizacija družbe, op. n.) in vsa ta množica espejev, ki životarijo, se prikazuje, kot da so zaposleni. Ta slika je pokvarjena, to ni realno in tu nobena politična stranka nima odgovora, tudi Levica ni pokazala, kako mladim dati priložnost.

S trebuhom za kruhom v Avstrijo, ki ponuja redno delo in višje plače ...
Bližina Avstrije je prednost, vožnje je kakšnih 45 minut do lokacij z večjo proizvodnjo. Ljudje se logično vozijo tja, kjer je dela več in je bolje plačano. Mi moramo zgolj ponuditi zadosti dostopnih stanovanj ali parcel za gradnjo. Bivalne razmere so po mojem mnenju že zdaj pri nas boljše kot v Avstriji. Mnogo tistih, ki so se odločili za gradnjo hiš v Avstriji, kjer ponujajo poceni parcele, ugotovijo, da ni vse tako rožnato kot na začetku. Znajdejo se v čisto drugem kulturnem okolju, pa tudi stroški kasneje začnejo naraščati, ni vse zlato, kar se sveti. Če zagotovimo dobro šolstvo, kulturo, šport in stanovanja, bi te ljudi zadržali pri nas. Želim si, da bi Slovenj Gradec ostal prijazen kraj za bivanje.

Cene nepremičnin so v primerjavi z Ljubljano veliko nižje ...
Veliko nižje kot v Ljubljani, a višje kot v Mariboru, kar je zelo zanimivo. Po eni strani nam očitajo, da naše okolje ni prijazno za investitorje in stanovalce, a trenutno najemniškega stanovanja v Slovenj Gradcu ne boste dobili, novega pa še manj. Ponudba je pod povpraševanjem, cene rastejo.

Si obetate podpore kakšne od parlamentarnih strank?
Kandidiram kot nestrankarski kandidat s podporo volivcev in s podporo Slovenjgraške liste in Liste za mesto in podeželje. Dogovorili smo se o združitvi, zdaj nastopamo skupaj. Glede podpore parlamentarnih strank lahko rečem, da sem vesel vsake podpore, nisem pa brezpogojno zainteresiran za to, da me podpre čim več strank. Vsaka stranka, ki podpre župana, od njega pričakuje konkretne protiusluge. Jaz nisem bil nikoli zainteresiran za razne kravje kupčije, kar je verjetno tudi vzrok zamer pri večjih strankah.

Je biti nestrankarski kandidat prednost ali ovira?
Prednost! Za lokalno skupnost namreč. Nestrankarski župan mora v občinskem svetu predlagati politiko, ki doseže čim večji konsenz. Ne sme in ne more brezglavo riniti enostransko s projekti, za katere ima svojo večino v občinskem svetu ne glede na to, ali so dobri ali ne. V tem mandatu nam je za projekte skozi občinske postopke uspelo pridobiti širok konsenz.

Strankarska politika na lokalni ravni vedno bolj izgublja tla pod nogami, saj je bilo na zadnjih volitvah izvoljenih kar 115 nestrankarskih županov. Ali je slovenjgraški župan še vedno ujetnik strankarske politike?
Strinjam se s prvo ugotovitvijo. Ker so stranke ugotovile, da nestrankarskim kandidatom ljudje bolj zaupajo, celo svoje kandidate pošiljajo v kandidature s podpisi volivcev in s tem zavajajo ljudi, da gre za nestrankarske ljudi. Kot slovenjgraški župan nisem ujetnik strankarske politike v smislu odvisnosti, zavedam pa se realne moči strank, ko želijo uveljaviti svoje interese ali načela, pri tem pa so že pregovorno sumničave in nezaupljive. Ravno zato nestrankarski župani potrebujemo večjo mero prepričljivosti, vztrajnosti in sposobnosti ustvarjanja politične kohezije. Ne glede na to, kakšne koalicije bodo sklepale politične stranke v tem obdobju, ostajam nestrankarski kandidat. Če me določene stranke podprejo, tu mislim predvsem podporo Liste Marjana Šarca (LMŠ), za katero smo se dogovorili že pri državnozborskih volitvah, bom te podpore, če res bo, in potencialne podpore še kakšne druge stranke vesel, vendar bom delo nadaljeval kot nestrankarski oz. neodvisni kandidat za župana. Verjamem, da sta moja politika in program takšna, da bosta zadostila potrebam občank in občanov ter da sem za svoj program sposoben pridobiti tudi večino novoizvoljenih predstavnikov političnih strank v novem občinskem svetu.
Bitke z državo za višino povprečnine so zadnja leta eden večjih težav občin. Strokovnjakinja za javno upravo mi je nedavno v intervjuju dejala, da ste župani zaradi neavtonomnega financiranja občin zgolj "papirnati tigri", bi se strinjali z njo?
Seveda, do določene mere je to povsem res. Financiranje z zakonom določenih nalog občin že dolgo ne dosega več izdatkov, ki jih lokalne skupnosti tem nalogam namenjajo. Povprečnina zaostaja za višino, ki bi jo občine potrebovale za izvajanje vseh nalog. Posledično trpijo naložbe v infrastrukturo, kar pomeni manj cest, novih objektov na področju kulture in športa, zatekati se je treba v posojila. Na voljo so tudi evropska sredstva, a tu si omejen glede vsebine projekta, vedno manj pa je tudi infrastrukturnih evrov. Na voljo so nam tudi javno-zasebna partnerstva, ki pa so včasih bolj tvegana zaradi slabo pripravljenih postopkov ali pa potencialnih stečajev podjetij. Če so dobro pripravljena, mislim, da so koristna, sploh pri infrastrukturi, ki se lahko delno trži, kot so športni objekti ... V slovenskih občinah imamo tudi primere, ko se s podelitvijo koncesij vzdržujejo in obnavljajo lokalne ceste.

Strokovnjaki opozarjajo, da brez vmesne ravni med državo in občinami Slovenija zamuja razvojne priložnosti in teži k centralizaciji. Kako gledate na ustanovitev koroške pokrajine?
Koroška gotovo izpolnjuje vse pogoje, da postane regija, pokrajina ali pa okrožje, kakor koli se bo druga raven lokalne samouprave poimenovala. Druga raven je potrebna in v preteklosti je bilo že več poskusov vzpostavljanja, a so najprej obtičali pri vprašanju, koliko pokrajin potrebujemo, ko se je to nekako uskladilo, pa se nismo mogli dogovoriti, kje bodo pokrajinski sedeži. Če se bo zgodba ponovila, pričakujem popolnoma enake razprave, na Koroškem pa rivalstvo med Slovenj Gradcem in Ravnami. To rivalstvo ni zdravo, kadar govorimo o tem, kje naj bo sedež pokrajine. Sedež ne pomeni, da bi bile vse institucije, ki bi na novo nastale, v enem kraju, o tem bi se lahko dogovorili in jih razdelili. Sedež pač nekje mora biti in menim, da je mestna občina Slovenj Gradec že zaradi svojega ustavnega položaja kot edina mestna občina na Koroškem prva, ki je lahko sedež pokrajine, to bi bilo najbolj naravno. Vzpostavitev pokrajin v Sloveniji bi bila najlaže izvedljiva prek mestnih občin, ki jih je 11, statističnih regij je 12, kar se že kar lepo ujema. Morda potrebujemo dodatno mestno občino v statistični regiji, ki je nima, in tako bi, brez velikih konfliktov in dolgotrajnih razprav, prišli do pokrajin.

Nekateri župani na stolčku ostanejo desetletja, postanejo nekakšni "lokalni šerifi", kar po mnenju nekaterih ni dobro, zato krožijo ideje o omejitvi zaporednega števila mandatov. Kaj menite o tej rešitvi?
Strinjam se s tem mnenjem, v veliko primerih so župani skoraj zaposleni za nedoločen čas. Menim, da je en mandat sicer absolutno prekratek, drugi mandat je nujen, če hočeš uresničiti zastavljene projekte. V Avstriji je županski mandat dolg šest let, kar se mi zdi smiselno. Podpiram rešitev, da sta možna zgolj dva mandata, a ta bi morala biti daljša, recimo 5 oz. 6 let. Tako bi preprečili, da pri nekaterih pride do prevelike navezanosti na to funkcijo.

Zakonski minimum 5.000 prebivalcev na občino se je v preteklosti velikokrat kršil in tako imamo danes množico majhnih občin. Smo lokalno samoupravo preveč razdrobili in naredili neučinkovito? Neke demokratične poti združevanja občin verjetno ni na vidiku?
Ne, te poti ne vidim. Glavni problem lokalne samouprave ni preveliko število občin, to se rešuje s povezovanjem občin v skupne občinske uprave, občine je treba motivirati, da funkcije združujejo. V Avstriji je povprečna občina manjša od slovenske in tudi tam imajo skupne občinske uprave. Če je občina večja, ima boljšo in učinkovitejšo občinsko upravo, zato uprave manjših občin povežemo skupaj in zadeva je rešena.

MMC-jevi intervjuji z župani mestnih občin:

Ptuj - Miran Senčar

Novo mesto - Gregor Macedoni

Koroška gotovo izpolnjuje vse pogoje, da postane regija, pokrajina ali pa okrožje, kakor koli se bo druga raven lokalne samouprave poimenovala. Druga raven je potrebna in v preteklosti je bilo že več poskusov vzpostavljanja, a so najprej obtičali pri vprašanju, koliko pokrajin potrebujemo, ko se je to nekako uskladilo, pa se nismo mogli dogovoriti, kje bodo pokrajinski sedeži. Če se bo zgodba ponovila, pričakujem popolnoma enake razprave, na Koroškem pa rivalstvo med Slovenj Gradcem in Ravnami. To rivalstvo ni zdravo, kadar govorimo o tem, kje naj bo sedež pokrajine. Sedež ne pomeni, da bi vse institucije, ki bi na novo nastale, bile v enem kraju, o tem bi se lahko dogovorili in jih razdelili. Sedež pač nekje mora biti in menim, da je mestna občina Slovenj Gradec že zaradi svojega ustavnega položaja kot edina mestna občina na Koroškem prva, ki je lahko sedež pokrajine, to bi bilo najbolj naravno. Vzpostavitev pokrajin v Sloveniji bi bila najlaže izvedljiva prek mestnih občin, ki jih je 11, statističnih regij je 12, kar se že kar lepo ujema. Morda potrebujemo dodatno mestno občino v statistični regiji, ki je nima, in tako bi, brez velikih konfliktov in dolgotrajnih razprav, prišli do pokrajin.

O koroški regiji in sedežu v Slovenj Gradcu

Kandidiram kot nestrankarski kandidat s podporo volivcev in s podporo Slovenjgraške liste in Liste za mesto in podeželje. Dogovorili smo se o združitvi, zdaj nastopamo skupaj. Glede podpore parlamentarnih strank lahko rečem, da sem vesel vsake podpore, nisem pa brezpogojno zainteresiran za to, da me podpre čim več strank. Vsaka stranka, ki podpre župana, od njega pričakuje konkretne protiusluge. Jaz nisem bil nikoli zainteresiran za razne kravje kupčije, kar je verjetno tudi vzrok zamer pri večjih strankah.

O "kravjih kupčijah" in podpori političnih strank

V zadnjem letu se je pojavil interes za nove površine, namenjene hmelju, približno osem hektarjev je novih hmeljišč, vseh je 85, očitek, ki leti name, pa je, da kot župan nisem preprečil širjenja hmeljišč. Med mojim županovanjem je novih le osem hektarjev hmeljišč, med županovanjem prejšnjega župana Zanoškarja pa jih je nastalo dobrih 40 hektarjev. Pa to ni bilo zaradi njegovega zavzemanja za hmelj. Hočem ponazoriti, da župan na to ne more vplivati. Kmetje se v skladu s predpisi s področja kmetijstva svobodno odločajo, katero kmetijsko dejavnost bodo izvajali na svoji kmetiji, kaj bodo zasadili. Župan na nikakršen način nima pristojnosti omejevati te dejavnosti.

O kmetovi prosti izbiri, kaj bo gojil na njivi

Nikoli nisem zganjal populizma. Ljudem je treba jasno povedati, da tako zahteven projekt težko izvedeš v zgolj nekaj letih. Vse obljube, ki so jih dajali takšni in drugačni politiki, so bile zgolj zavestno zavajanje. Res so nepotrebne zamude nastale predvsem zaradi iskanja rešitev za traso na južnem delu, kjer se deset let ni premaknilo. Zdaj smo že na realnih tleh v fazi, ko se drugi odsek lahko gradi, na južnem odseku Velenje–Šentrupert pa imamo ustavni spor. Kako se bo razpletel, ne vem, a nikakor ne bi smel vplivati na dinamiko gradnje odseka Velenje–Slovenj Gradec.

O zahtevnem projektu 3. razvojne osi

To je res gordijski vozel. Primanjkuje poklicnih delavcev, predvsem v gradbeništvu, strojni industriji, tu je povpraševanje tudi po visokoizobraženem kadru, strojni, elektroinženirji se takoj zaposlijo, računalničarji pa sploh. Medtem imajo diplomanti družboslovnih fakultet težave, saj je v sektorju šolstva in javne uprave zaposlovanja bistveno manj. Nezaposlene imamo ravno v tem segmentu. Kaj lahko tu naredimo mi iz lokalne skupnosti? Nič kaj veliko. Država izvaja politike samozaposlovanja (espeizacija družbe, op. n.) in vsa ta množica espejev, ki životarijo, se prikazuje, kot da so zaposleni. Ta slika je pokvarjena, to ni realno, in tu nobena politična stranka nima odgovora, tudi Levica ni pokazala, kako mladim dati priložnost.

O poklicnih delavcih, družboslovcih in espeizaciji družbe