˝Ti ljudje so prišli sem pred 60 leti. Nimamo neke avtonomnosti, a ti ljudje živijo tu. To je njihova druga generacija, ki želi s svojo dejavnostjo pokazati, da so Medžimurci,˝ pojasnjuje pomen dogodka predsednik Kulturnega društva (KD) Međimurje Matija Blaguš.

Na največji prireditvi hrvaške kulture v Sloveniji je nedavno nastopilo osem društev z več kot 200 člani, predstavili pa so se s pesmimi, plesi in recitacijami iz vse Hrvaške. Na prireditvi smo videli vse bogastvo narodnih noš, plesov in običajev, ki so jih Hrvati prinesli iz domovine.

Renata Prača iz Hrvaškega kulturnega društva Međimurje iz Ljubljane nam je razkrila, iz česa je sestavljena medžimurska noša: ˝Imamo dve spodnji krili in čez njiju ˝robačo˝. To krilo se tako imenuje zato, ker ga oblačimo čez glavo. Robača pomeni moška srajca. Potem je tu ˝fertuf˝ ali predpasnik. Zgoraj je brezrokavnik ali ˝prsljuk˝. Čezenj si damo lepo ruto, ki ji v Medžimurju pravijo ˝tibet˝ ali ˝batač˝, zato ker se je nekoč delala iz svilnatega težkega materiala, batač pa zato, ker se vozlom reče bati.˝

Žabice, Klinčec stoji pod oblakom, Trsek
Hrvaško kulturno društvo Međimurje iz Ljubljane je v Velenju nastopilo z otroško sekcijo Žabice, ki je pela medžimurske pesmi; skupino mladostnikov, ki so ob spremstvu tamburaške skupine odpeli pesem Klinčec stoji pod oblokom, mešanim zborom Katruže, ki je pela medžimurske pesmi in s folklorno skupino Trsek, ki je plesala. Medžimurska društva so v Sloveniji ter na Saboru hrvaške kulture najštevilčnejša, zato so bile njihove pesmi in narodne noše najbolj zastopane. V Međimurskem folklornem društvu Ljubljana so se zato odločili za nekaj drugega. O tem Frida Car: ˝Odločili smo se za zagorske plese glede na to, da so medžimurska društva najbolj dejavna v Sloveniji in vsi, ki nastopajo, nastopajo v glavnem v medžimurskih nošah in z medžimurskimi plesi. Hoteli smo biti malo drugačni, zato smo se odločili za zagorske plese, saj so Zagorci naši prvi sosedje.˝

Enkrat na leto pokažejo vse, kar so naredili
˝Vsa naša hrvaška kulturna društva, ki delajo v Sloveniji, pridejo enkrat letno na tak dogodek, da pokažejo vse tisto kar so čez leto delala in da pokažejo na kakšen način ohranjajo hrvaško kulturo in dediščino. S predstavitvijo hrvaške kulture v Velenju izražamo željo po vključevanju v svoje lokalne skupnosti, ampak kot Hrvati. Želimo pokazati, kako lahko prispevamo s svojimi kulturnimi skupnostmi v mestih, v katerih živimo v Sloveniji. Želimo pokazati, kako delujemo, kaj lahko dosežemo in da smo lahko vsako leto boljši,˝ pravi predsednik Zveze hrvaških društev v Sloveniji Đanino Kutnjak.
Sedmi Sabor hrvaške kulture v Sloveniji bo prihodnje leto v Novem mestu.