Baragovo semenišče je edinstvena stavba, ki jo je leta 1936 zasnoval arhitekt Jože Plečnik in je bila zgrajena med 2. svetovno vojno. Foto: BoBo
Baragovo semenišče je edinstvena stavba, ki jo je leta 1936 zasnoval arhitekt Jože Plečnik in je bila zgrajena med 2. svetovno vojno. Foto: BoBo
Denacionalizacija Baragovega semenišča se razpleta

Zahtevek za vračilo Baragovega semenišča v naravi, ki ga je pred skoraj četrt stoletja vložila ljubljanska nadškofija, sta si najprej podajali ministrstvi za kulturo in okolje. Zadnje je leta 2011 odpravilo odločbo ljubljanske upravne enote, po kateri naj bi nadškofiji za Plečnikov arhitekturni biser s statusom kulturnega spomenika državnega pomena izplačali odškodnino v obliki državnih obveznic.

Zadevo je vrnilo na prvo stopnjo in jo prepustilo kulturnemu ministrstvu. To je potrebovalo kar 5 let, da je izdalo tole odločbo, s katero so zahtevo nadškofije zavrnili. Državna sekretarka na ministrstvu za kulturo Damjana Pečnik je ob tem dejala, da vsebine odločbe na ministrstvu ne bodo komentirali, ter potrdila zgolj, da so na ministrstvu ugotovili, da ni razloga, da bi se ugodilo zahtevku nadškofije.

Četrt stoletja za odločbo
O razlogu za zavrnitev zahtevka ministrstvo molči. A iz odločbe, ki smo jo pridobili, izhaja, da nadškofija sploh ni denacionalizacijska upravičenka do Baragovega semenišča. Pač pa naj bi bil pravni naslednik tega podržavljenega objekta, v katerem domujejo Pionirski dom, Mladinsko gledališče in Študentski dom, Bogoslovno semenišče Ljubljana.

In kako je mogoče, da so državne ustanove to odkrile po skoraj četrt stoletja? Damjana Pečnik odgovarja, da so denacionalizacijski postopki s pravnega vidika kompleksni in težki.

Uničevanje kulturne dediščine
Ljubljanska nadškofija odločbe kulturnega ministrstva ne želi komentirati niti izdati naslednjih korakov. Pritožba zoper zavrnilno odločbo v upravnem postopku sicer ni mogoča, lahko pa nadškofija sproži upravni spor. Rok za vložitev tožbe poteče 4. novembra.

Čimprejšnji razplet v dolgoletni zgodbi pričakujejo tudi najemniki propadajočega Baragovega semenišča. Direktorica Pionirskega doma Vika Potočnik ob tem pove, da jim je že nekajkrat zaradi počene cevi zalilo prostore. Tako zaradi dolgotrajne denacionalizacije prihaja do uničevanja kulturne dediščine, dodaja Potočnikova, saj ne morejo dobiti niti gradbenega dovoljenja za obnovo energetsko izjemno potratne Plečnikove stavbe.

Denacionalizacija Baragovega semenišča se razpleta