Stavba mejnega prehoda Vinica 17. decembra 2015, ko so tam postavljali žično ograjo. Foto: BoBo/Srdjan Živulović
Stavba mejnega prehoda Vinica 17. decembra 2015, ko so tam postavljali žično ograjo. Foto: BoBo/Srdjan Živulović
Sekretar ministrstva za notranje zadeve Andrej Špenga je aprila lani napovedal, da bodo prehajanje meje na ozkem območju mejnega prehoda Vinica ob preostalem prometu dovolili le težjim tovornjakom v lasti lokalnega prebivalstva. Foto: BoBo

Na direkciji RS za infrastrukturo so zapisali, da so gradnjo približno 200-metrskega čakalnega pasu z vkopom v brežino, ki bi jo morali končati konec aprila, zaradi nestabilnega zemljišča podaljšali za štiri mesece, končni znesek naložbe pa bo nekoliko presegel pol milijona evrov. Prvič so gradnjo podaljšali zaradi neugodnega vremena.

Pojasnili so, da so morali ob prvotni pogodbi, ki je predvidevala izkop, ureditev vozne podlage in prometno signalizacijo, zavarovanje brežine ter postavitev varovalne ograje na vrhu izkopa, pripraviti dodatno naročilo. Med gradnjo so namreč ugotovili, da brežina nima primerne stabilnosti in da jo je treba utrditi s kamnito-betonsko zložbo, na najbolj problematičnem delu pa to še sidrati z vbrizgavanjem.

Ker bi dodatna dela presegla prvotno pogodbeno vrednost, ki jo je mogoče urediti z aneksom, so pripravili novo javno naročilo. Pogodba je "v podpisovanju". Rok za izvedbo del po novi pogodbi je 90 dni od njenega podpisa. Končanje del pričakujejo konec avgusta, so pojasnili.

Schengenski standardi
Kot je znano, bo dodatni čakalni pas na mejnem prehodu Vinica omogočil varno izvajanje mejnega nadzora po schengenskih standardih in s tem na mostu prek Kolpe odpravo prepovedi prehoda tovornih vozil, težjih od 7,5 tone, ki pesti predvsem belokranjska podjetja.

Po podatkih direkcije so prvotna gradbena dela na cesti R1-218 proti mejnemu prehodu Vinica obsegala vkop v pobočje nad cesto, prestavitev droga kablovoda in telekomunikacijskega kabla ter ureditev druge infrastrukture.

Glede odprave omenjene prepovedi so še sporočili, da je ta pristojnost vlade in da mora vlada na predlog ministrstva za notranje zadeve spremeniti uredbo o določitvi mejnih prehodov.

Prepoved za težke tovornjake
Sekretar ministrstva za notranje zadeve Andrej Špenga je aprila lani napovedal, da bodo prehajanje meje na ozkem območju mejnega prehoda Vinica ob preostalem prometu dovolili le težjim tovornjakom v lasti krajanov. Preostali prehodni težji tovorni promet bodo prepovedali in preusmerili na druge belokranjske mejne prehode. Omejitev pri prehajanju viniškega mosta, ki naj bi zmogel nositi vsaj 30 ton, naj bi zvišali nad 7,5 tone, je še dejal.

Na črnomaljski občini, kjer si od leta 2008 prizadevajo za sprostitev težjega tovornega prometa prek mejnega prehoda Vinica s slovenske strani, so sicer za podporo pri ureditvi omenjenega vprašanja lani zbirali podpise belokranjskih podjetnikov. Ti so kot dodatno utemeljitev svojim zahtevam priložili odgovoru na poziv, ki so ga pred tem, januarja lani, naslovili vladi.

Črnomaljska županja Mojca Čemas Stjepanovič je takrat dejala, da so s tem pozivom vnovič pozvali k sprostitvi prehajanja težjih tovornjakov prek mejnega prehoda Vinica, kjer območne gospodarstvenike pesti omejitev na 7,5 tone pri prečkanju mosta prek Kolpe. Omejitev namreč velja le s slovenske strani, medtem ko s hrvaške ni omejitve.