"Emil Zatopek je najboljši vzdržljivostni tekač vseh časov – o tem ni debate. In je verjetno nikoli ne bo. A Emil, obsesivna češka tekaška lokomotiva, ki ni poznala besede (in akta) ne, še zdaleč ni bil le tekač, športni šampion," je med drugim zapisal Boštjan Videmšek, na čigar besedilo so se v APT-ju naslonili za predstavo Lau(f)story. Foto: Anton Podbevšek Teater/Barbara Čeferin

Lokomocija je hladna, tehniška beseda. Pomeni gibanje, premikanje, tudi hojo. Toda češka lokomotiva, Emil Zatopek, je bil svetlobna leta daleč od hladnega, tehniškega, znanstvenega, profesionalnega odnosa do teka. Bil je strasten tekač. Sodil je med tiste redke ljudi, ki morajo malo trpeti, da v sebi začutijo pristno življenje. Emil je treniral sam, trenerja ni imel in nikoli ni uporabljal štoparice. Treniral je vsak dan, v vetru, dežju, vročini, snežnem metežu.

Janez Penca
Emil Zatopek
"Oblasti so ga izbrisale iz učbenikov; kot da ni obstajal. A legenda je bila premočna. 'Izbris' jo je le še okrepil. Tisti, ki so ga izkoristili za lastno promocijo, so ga uničili – še najbolj s serijskimi poniževanji, in prisilili k vdaji: umiku podpore Aleksandru Dubčku. Lahko se je vrnil v Prago, a oblasti so ga zaposlile kot smetarja. Tega dela dejansko ni opravljal. Namesto njega so delali mimoidoči, sosedje … vsak dan, kjer koli se je pojavil v smetarski obleki. Pri petdesetih letih je bil že resno betežen. Padec komunizma leta 1989 in posledična rehabilitacija sta zanj prišla prepozno," je o Emilu Zatopku (1922-2000) še zapisal Videmšek. Foto: Wikipedia Commons

Z uvodnimi besedami je zgodbo češkega atleta in tekača Emila Zatopka (1922–2000) osvetlil novinar Boštjan Videmšek, na čigar besedilo so se v Anton Podbevšek Teatru (APT) naslonili za predstavo Lau(f)story. Odrska postavitev v režiji Matjaža Pograjca bo drevi premierno uprizorjena pod streho tega novomeškega gledališča.

Tek v vsakršnih razmerah in vojaških čevljih
"Emil Zatopek je bil v teku na dolge proge to, kar je bil Edmund Hillary v alpinizmu – človek, ki je prvi razmikal meje za vse, ki so mu sledili," je o Zatopku, ki je začel teči med drugo svetovno vojno, v gledališkem listu zapisal Janez Penca.

Začel je redno vaditi, kar je bila v medvojnem času njegova "terapija". Vadil je v vsakršnih razmerah, obut v težke vojaške čevlje in večkrat debelo oblečen. Ko je Zatopek zaslovel, je češkoslovaška komunistična partija "njegovo moč, voljo, talent in večno otroško, o posledicah redko ali nikoli razmišljujočo osebnost" zlorabila in "po uporabi" zavrgla, pa beremo v Videmškovem zapisu.

Zagovornik socializma s človeškim obrazom
Zatopek se je zavzemal za "socializem s človeškim obrazom" in je bil posledično moteč za češkoslovaški totalitarni socializem. Moteč je bil, "ker se je s svojim telesom postavil po robu sovjetski okupaciji Češkoslovaške".

"Ker ni želel ovajati sotekmovalcev, prijateljev in znancev. Ker je v času, ko je bila železna zavesa najvišja in hladna vojna na vrhuncu, povezoval Vzhod in Zahod ter deloval nad ideologijo," je še zapisal Videmšek.

"Ker ni ne znal ne zmogel sovražiti"
"Ker je verjel v prakso in ne v teorijo. Ker je prepoznal laž in veliko iluzijo. Ker je tekel in ne sedel. Ker je množično rušil svetovne rekorde in osvajal olimpijske zlate medalje, a ostajal – človek. Ker ni hotel, a hkrati tudi ne zmogel biti nekdo drug. Ker je živel na visokih obratih, ob maksimalnem izkoristku kisika, kjer je slika sveta bistveno drugačna. Ker ni ne znal ne zmogel sovražiti," še beremo v Videmškovem zapisu.

V sodelovanju s fakulteto za šport
V predstavi, ki so jo v APT-ju pripravili v sodelovanju z ljubljansko fakulteto za šport, nastopajo Jurica Marčec, Klara Kastelec, Nika Ivančić, Anja Đurinović Rakočević, Inan Du Swami, Aleš Kranjec in Petra Vidmar.

Dramaturgija je poleg režije delo Matjaža Pograjca, koreografija Branka Potočana, scenografija Sandija Mikluža in Denisa Goje. Za kostumografijo je poskrbela Nataša Recer, za glasbo pa dvojec Silence, torej Boris Benko in Primož Hladnik.

Premiera predstave Lau(f)story v Anton Podbevšek Teatru bo drevi ob 20. uri, v tem mesecu pa sledi še sedem ponovitev.

Lokomocija je hladna, tehniška beseda. Pomeni gibanje, premikanje, tudi hojo. Toda češka lokomotiva, Emil Zatopek, je bil svetlobna leta daleč od hladnega, tehniškega, znanstvenega, profesionalnega odnosa do teka. Bil je strasten tekač. Sodil je med tiste redke ljudi, ki morajo malo trpeti, da v sebi začutijo pristno življenje. Emil je treniral sam, trenerja ni imel in nikoli ni uporabljal štoparice. Treniral je vsak dan, v vetru, dežju, vročini, snežnem metežu.

Janez Penca