Ko so po drugi svetovni vojni na požgani planini hoteli postaviti zadružne svinjske hleve, se je Vlasto Kopač kot referent v Zavodu za spomeniško varstvo Ljubljana temu uprl in dosegel, da so Veliko planino z odlokom Občinskega ljudskega odbora v Kamniku spomeniško zaščitili, izrisal pa je tudi tipe počitniških bajt, ki posnemajo arhitekturo in videz tradicionalnih planšarskih bajt na Planini, in so jih potem lahko postavljali v turističnem delu Velike planine.

V času, ko so na Planino zgradili žičnico, je med drugim pripravil tudi načrte za nekdanji, zdaj propadajoči, hotel Šimnovec in gostišče Zeleni rob. Nad usodo Planine je po svojih močeh bedel tudi pozneje. Na Veliko planino in okoliške planine, v katere se je zaljubil že kot mlad alpinist in planinec pred drugo svetovno vojno, je Vlasto Kopač redno zahajal in spoznaval pa tudi zbiral in dokumentiral njeno pastirsko kulturno dediščino. Pred pozabo je rešil marsikatero zanimivost, o tem pa je napisal tudi knjigo, ki je izšla po njegovi smrti.

Ob stoletnici Kopačevega rojstva so člani Planinskega društva Bajtar z Velike planine, ob sodelovanju tamkajšnjih pašnih skupnosti, v znamenje hvaležnosti kot prvi letos pripravili spominsko razstavo o arhitektu in etnografu Kopaču. Razstava bo do začetka oktobra odprta v Domžalskem domu na Mali planini. Ob Preskarjevi bajti, edini še tradicionalno zasnovani ovalni pastirski bajti na Veliki planini, ki je zdaj spremenjena v muzejsko, pa so odkrili spominsko ploščo.

Ob tej priložnosti so spomnili in poudarili, da je bil Vlasto Kopač eden prvih bajtarjev, ki je tudi močno zaznamoval delo in življenje bajtarjev, njegovo izročilo in poslanstvo pa bodo bajtarji in drugi ljubitelji Planine širili še naprej.