S panoramske poti ob koritih, ki vodi prek številnih mostov, lahko obiskovalci opazujejo zanimive stvaritve narave, kot so tolmuni, draslje, prevotljena skala in slapovi, med katerimi je največji 21 metrov visok slap Voje. Foto: MMC RTV SLO/Ana Svenšek
S panoramske poti ob koritih, ki vodi prek številnih mostov, lahko obiskovalci opazujejo zanimive stvaritve narave, kot so tolmuni, draslje, prevotljena skala in slapovi, med katerimi je največji 21 metrov visok slap Voje. Foto: MMC RTV SLO/Ana Svenšek

Turizem Bohinj in Krajevna skupnost Stara Fužina - Studor sta se namreč v zadnjih letih lotila urejanja ustrezne infrastrukture v koritih Mostnice. Kot je povedal direktor Turizma Bohinj Klemen Langus, so pred tremi leti začeli upravljati korita Mostnice. Prek čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija so dobili 30.000 evrov evropskih sredstev za opremo. Tako so lani pot opremili z ograjami in klopcami.

Letos so dodali še nekaj klopi in se lotili postavitve informacijskih tabel ter izdaje zloženke, v kateri so pojasnjene posamezne točke poti. S panoramske poti ob koritih, ki vodi prek številnih mostov, lahko obiskovalci opazujejo zanimive stvaritve narave, kot so tolmuni, draslje, prevotljena skala in slapovi, med katerimi je največji 21 metrov visok slap Voje.

Korita Mostnice postajajo vse bolj prepoznavna turistična znamenitost. Število obiskovalcev še ne dosega števila tistih, ki si ogledajo slap Savica, vendar je Langus prepričan, da sta obe naravni znamenitosti po lepoti primerljivi in bo v prihodnjih letih število obiskovalcev le še raslo.

Eden izmed dolgoročnih ciljev je urediti center za obiskovalce. Zdaj pa že pripravljajo načrte, da bi podaljšali urejeno pot od Hudičevega mostu do ostankov Fužin pri Zoisovi graščini v Stari Fužini in jo peljali naprej proti Planšarskemu muzeju, da bi nastala krožna pot.

Pri urejanju korit Mostnice so naleteli na pozitivne odzive tako domačinov in lastnikov zemljišč, s katerimi so se dogovorili za plačilo najemnine, kot tudi turistov, četudi je za vstop v korita treba plačati vstopnino v znesku 2,5 evra.

Langus si želi, da bi primer dobre prakse pozitivno vplival tudi na rešitev drugih nesoglasij z domačini, ki so posledica razvoja turizma. "Treba se je zavedati, da so lastniki prvi, s katerimi je treba stopiti v stik in urediti najemna ali drugačna lastniška razmerja," je poudaril Langus.

Želi si, da bi tako lahko pristopili k urejanju tudi drugih podobnih znamenitosti. V sodelovanju s Krajevno skupnostjo Srednja vas so se lotili pogovorov glede ureditve poti do Ribniških slapov. Podobno jih čaka še za urejanje korit Grmečice in Jerečice, ki so namenjena športnim dejavnostim.