Prireditev Bela Ljubljana, promenada, kot je bila nekoč, je še toliko bolj zasijala, ko so se umaknili temni oblaki in so se lahko vsi naključni in namerni sprehajalci sprehodili od Tromostovja do Tivolskega gradu. Za en dan je ponovno zaživela ljubljanska promenada, na kateri so ponazorili, kaj je promenada pomenila v meščanskem času.

Na njej je z namenom obuditve spomina na to druženje potekal pester program, ki je vključeval tako ulično dogajanje, kot je bilo prisotno v prvi polovici preteklega stoletja.

Organizator dogodka Ljubljanske mlekarne in njihova predsednica uprave Cvetana Rijavec so pred dogodkom povedali, da je tradicija pomembna, čeprav se takratnega časa ne da vrniti nazaj v isti vsebini. Vendar pa je promenado mogoče ponazoriti na drugačen način, je dejala. Ob tem je izrazila željo, da bi se ljudje promenade udeležili in tako videli, "kako je bilo v Ljubljani nekoč ter kako bi lahko bilo, sicer na drugačen način, tudi danes".

Družbeni in družabni značaj promenade
Promenada je bila na začetku preteklega stoletja kulturni pojav, ki sodi v okvir kulturne dediščine glavnega mesta.

Etnologinja Katja Jerman je poudarila, da je imela promenada družbeni, še posebej pa družabni značaj. Poleg tega je bila priložnost za razkazovanje, spoznavanje, navezovanje stikov, pa tudi srečanja zaljubljencev. Jermanova je še povedala, da je zaton promenade sledil po drugi svetovni vojni, in sicer zaradi omejevanja družabnega dogajanja, razvoja prometa in posega v infrastrukturo poti od Tivolskega gradu do središča mesta.