"Tik pred 11. uro so se še zadnji avtomobili in skupina motoristov zapeljali po obalni cesti. Nato so delavci postavili prometne zapore med priključkoma na Krožno cesto in Rudo," je za Radio Slovenija poročala Tjaša Lotrič.

Pas, neposredno ob morju, t. i. Parenzana, bo zdaj namenjen izključno pešcem, na obalni cesti pa bodo en vozni pas namenili za intervencijsko pot ter tamkajšnje stanovalce in lastnike kmetijskih zemljišč, drugega pa uredili v kolesarsko stezo - tega bodo lahko uporabljali tudi vozniki "petindvajsetk", koles s pomožnim motorjem.

Gašperšič: Z zaprtjem smo dobili 10 odstotkov slovenske obale
S popoldansko slovesnostjo izolske in koprske občine so obalno cesto med Izolo in Koprom tudi simbolno predali ljudem.

Infrastrukturni minister Peter Gašperšič je dejal, da je zaprtje obalne ceste dobra odločitev, pomembna za celotno obalno regijo in vso Slovenijo, "saj smo tako dobili 10 odstotkov slovenske obale, ki bo od danes naprej v prvi vrsti namenjena ljudem".

"Pločevino smo umaknili in dajemo obalno cesto ljudem. Ustvarjamo zeleni pas somestij med Izolo in Koprom. Pred sabo imamo izziv, da bomo ustvarili sobivanje človeka in narave," je spomnil izolski župan Igor Kolenc.

Tudi predsednik vlade Miro Cerar je izrazil veselje, da je bil priča "zgodovinskemu dogodku". Pojasnil je, da gre za dober primer sodelovanja med vlado in lokalno skupnostjo. Cerar je prepričan, da se bo ta zgodba nadaljevala in da bodo s tem omogočili razvoj v korist ljudi, trajnostnega razvoja in tudi v korist turizma, pri čemer je bil posebno vesel dejstva, da so cesto zaprli še pred začetkom turistične sezone. "To je dokaz, da mislimo resno z zeleno Slovenijo, da tudi v praksi kažemo, kako se da zbližati naše življenje z naravo v korist nas vseh," je še ocenil.

Pomen sodelovanja pri izpeljavi projekta zaprtja ceste je poudaril tudi koprski podžupan Peter Bolčič. "Dokazali smo, da za pomembne pridobitve niso vedno potrebne velike investicije, ampak da so pogosto bolj pomembni zdrava pamet, sodelovanje in tudi nekaj razumevanja," je poudaril.

Največ ljudi upa na urejena kopališča
Po napovedi oblasti se z zaprtjem obalne ceste odpirajo nove možnosti za razvoj tega dela slovenske obale, ki bo od zdaj naprej namenjen predvsem rekreaciji in druženju ter bo predstavljal zeleno oazo med Izolo in Koprom.

Sodeč po izjavah domačinov, ki so spremljali današnje zaprtje ceste, pa ti upajo predvsem na urejena kopališča.

Drugače bodo vozili tudi mestni avtobusi
Avtomobilski in avtobusni promet je po novem preusmerjen na hitro cesto skozi predor Markovec. Za vožnjo skozi predor vinjeta ne bo več potrebna.

Nova prometna ureditev je prinesla tudi spremembe v javnem potniškem prometu na relaciji Koper–Izola–Piran, ki bo po novem prav tako preusmerjen skozi Markovec.

Uresničena dolgoletna želja
Dolgo napovedano zaprtje obalne ceste za avtomobilski in avtobusni promet je konec lanskega leta sicer omogočilo sprejetje novele uredbe o cestninskih cestah, ki je izolski in koprski občini dala pravno podlago, da sta lahko uresničili dolgoletne napovedi o zaprtju ceste.

Razmišljanja o tem, da bi obalno cesto dali na razpolago ljudem, so sicer precej starejša, saj prvi dokumenti o tem segajo že v leto 1963.