V pretesno strugo se zbirajo zaledne vode s Krasa, s severnega pobočja Trstelja. Najhuje je bilo v poplavah leta 2008, 2010 in 2012. Foto: Krajani Potoka
V pretesno strugo se zbirajo zaledne vode s Krasa, s severnega pobočja Trstelja. Najhuje je bilo v poplavah leta 2008, 2010 in 2012. Foto: Krajani Potoka
Od prve katastrofalne poplave v Potoku je minilo že osem let. Foto: Krajani Potoka

Na mestni občini Nova Gorica odgovarjajo, da zdaj končno pripravljajo študije za celovito sanacijo tega poplavnega območja. Potok Potok v Potoku poplavlja ob vsakem večjem dežju. Mojco Vodopivec, ki živi tik ob vaškem potoku, je strah vsakega večjega dežja: "Hudournik naraste v nekaj urah. V pretesno strugo se zbirajo zaledne vode s Krasa, s severnega pobočja Trstelja. Najhuje je bilo v poplavah leta 2008, 2010 in 2012. Leta 2012 smo imeli blata deset centimetrov in vode pol metra! Uničeno smo imeli vse."

Vinko Dominko, tudi njegova družina ima hišo tik ob hudourniškem potoku, se je ob zadnjem dežju pred dvema tednoma znova bal najhujšega: "Voda je drla, bila je tik pred razlitjem iz struge. Pravzaprav niso več potrebne ogromne količine dežja, da bomo znova poplavljeni. Struga je polna naplavin, ni pretočna, dotokov in pritokov ne čistijo."

Katarina Kralj, ki tudi živi na poplavnem območju, je razočarana nad (ne)odgovornimi, ki so sanacijo hudournika obljubljali: "Mi živimo v pritličju. Ob zadnjih poplavah smo imeli 40 centimetrov vode v vseh bivalnih prostorih. Vse napeljave, talne obloge, pohištvo, vse je bilo uničeno. Morali smo se začasno izseliti, da smo hišo vsaj približno usposobili za bivanje. Toda vlaga še vedno tolče iz zidov. Po vsaki poplavi vsi obljubljajo sanacijo, zagotavljajo rešitev za naše hiše, toda zgodi se ne nič!"

Potok je več mesecev suh, tako da bi lahko delali
Mestni svetnik Anton Harej, ki v Potoku živi tik ob potoku, opozarja, da za sanacijo in varnost hiš ter vaščanov prosijo že vse od prvih hujših poplav leta 2008. "Med nami, občino in državo krožijo dopisi, ki pa ne rešijo ničesar. Po vsakih poplavah Civilna zaščita in vodno-gospodarsko podjetje Hidrotehnik, ki skrbi za naše vodotoke, sicer pokrpata najbolj kritične točke, toda prave sanacije, celovite rešitve ni. Še huje, tudi začasne rešitve se izkažejo za neučinkovite. Po poplavah 2012 so z zemeljskim nasipom zaščitili nekaj hiš, a je voda pol nasipa že spodjedla. Tudi dve manjši kamniti zložbi na brežinah se podirata," je opozoril.

Vaščane še bolj jezi to, da niti najnujnejših del ne opravijo vsaj v poletnih mesecih, ko je hudourniški potok popolnoma suh. Oton Velišček se jezi: "Od junija do oktobra je bila struga suha. Vodno-gospodarsko podjetje smo opozarjali, prosili, naj vsaj naplavine očisti iz struge. Toda - nič! Oni le pridejo, poslikajo, pravijo,da delajo projekte – toda potok ostaja nedotaknjen." Anton Harej dodaja: »Nazadnje so mi v Hidrotehniku za sveto zagotavljali, da pridejo najkasneje oktobra počistit strugo. Poglejte – zdaj je tu december, njih pa od nikoder!«

Izgovor je pomanjkanje denarja
Štefka Susič
, predsednica krajevne skupnosti, je povedala, da je za rešitev sedmih hiš in dobrega kilometra poplavno ogroženega območja hodila "od Poncija do Pilata". "Opozarjamo že vrsto let - tako občinske strukture, kot Hidrotehnik in Arso. Prepričani smo, da je za trajno rešitev naših poplavnih težav sicer prva odgovorna država oziroma, da je na potezi ministrstvo. Oni so skrbniki vodá. Vse pa se konča pri denarju, pravijo …," je povedala Susičeva.

Anton Harej je zahteve krajanov strnil: "Država naj skupaj z občino poskrbi za takojšnjo poglobitev potoka in uredi začasne brežine, takoj naj začne pripravljati dokumentacijo za celovito sanacijo in poleti naj končno pristopijo k trajni protipoplavni rešitvi Potoka. Direkcija za vode naj zagotovi denar!"

Nihče od odgovornih ni prišel
Vse to so krajani hoteli povedati neposredno odgovornim za razmere na poplavnem območju. Na skupno srečanje so vabili tako predstavnike novogoriške občine kot Hidrotehnika, Direkcije za vode Republike Slovenije in podjetja Hidrotech, ki naj bi pripravljalo študije za protipoplavno zaščito v naselju Potok. Odzval se nihče …

Anton Harej, ki je v imenu krajanov, ki živijo na poplavno ogroženem območju, sklical sestanek, je bil razočaran: "Pričakovali smo, da nam bodo pojasnili, kaj se dogaja z načrti. Da nam bodo povedali, v kakšni fazi so študije za zaščito naše vasi. Toda naše vabilo je naletelo na gluha ušesa. Dialoga, kot vidite, ni!"

Občina namesto države?
Z novogoriške občine so zatem sporočili, da se je občina v reševanje poplavne problematike v Potoku in sosednjem zaselku Draga vključila leta 2014. "Čeprav sta urejanje voda in skrb za poplavno varnost v pristojnosti države, smo se zaradi slabe odzivnosti pristojnih državnih služb sami lotili te zadeve. Od upravljavca vodotokov, podjetja Hidrotehnik, smo pridobili projektno nalogo za pripravo strokovnih podlag celovite ureditve odtočnih razmer na tem območju. Nalogo je že potrdila Agencija RS za okolje. Letos je občina naročila izdelavo še druge faze strokovnih podlag, tudi idejni projekt za protipoplavne ukrepe," so zapisali. Po napovedih novogoriške občine "lahko kmalu pričakujemo začetek obravnave predlaganih rešitev s pristojnimi institucijami in krajani." Bil bi res že čas, saj je od prve katastrofalne poplave v Potoku je minilo že osem let …