Na Osnovni šoli Jožeta Gorjupa v Kostanjevici na Krki se lahko pohvalijo, da imajo kot edina osnovna šola v Sloveniji v svojih prostorih pravo likovno galerijo. Ta je bila odprta leta 1956 in takrat je že imela 65 likovnih del. Leto pred tem je namreč takratni ravnatelj osnovne šole Lado Smrekar, prosvetni in kulturni delavec in nedvomni spiritus movens kulturnega preporoda v Kostanjevici na Krki, začel načrtno zbirati umetnine za šolske prostore. Na prvi postavitvi, ki jo je umestil Vladimir Lamut, so bila dela umetnikov, ki so sodili v sam vrh takratne sodobne likovne umetnosti: Bogdan Borčić, Riko Debenjak, Zoran Didek, Maksim Gaspari, Božidar Jakac, France Kralj, Tone Kralj, Vladimir Lamut, Miha Maleš, France Mihelič, Franjo Stiplovšek, Fran Tratnik in drugi, več umetnin pa so podarili tudi sorodniki rojaka Jožeta Gorjupa. Druga postavitev je bila opravljena leta 1961, zanjo pa je poskrbel Miroslav Kugler. Takrat se je ta galerija tudi uradno poimenovala po Gorjupu, kar je bila nova prelomnica, saj se je zbirka močno povečala, v njej pa je bil poudarek na prezenci del Jožeta Gorjupa. Zbirka je ob tem dobila še mednarodni značaj, saj so vanjo svoja dela dodali tudi avtorji I. mednarodnega simpozija kiparjev Forma viva.

Kot je v nagovoru zbranim ob odprtju povedal kustos Galerije Božidar Jakac Goran Milovanović, je novo redakcijo ob desetletnici leta 1966 v imenu Združenja društev slovenskih likovnih umetnikov opravila skupina umetnikov: Janez Boljka, Peter Černe in France Mihelič. Milovanović je ob tem povedal: "Enega simbolnih pečatov zbirki je v sedemdesetih letih dodal Tone Kralj, ko je šoli podaril nov glavni portal, drugi je sledil ob temeljiti prenovi postavitve leta 1982, ko so v zbirko pridobili odlitek skulpture Ivana Meštroviča 'Mati z otrokom', tretjega pa je na južni fasadi šole z mozaikom 'Bitke na Krškem polju' dodal Ivan Seljak Čopič. Organizacijski mejnik za zbirko je pomenilo leto 1974, ko je zbrani fond umetnin ob ustanovitvi Galerije Božidar Jakac dobil status ene od galerijskih zbirk in s tem tudi status kulturne dediščine. Galerija je zbirko s selekcionirano donacijo in načrtnimi odkupi sistematično gradila kot pregledno likovno zbirko druge polovice 20. stoletja s poudarkom na slovenski umetnosti, s strokovnim izborom pa ji že dobro desetletje dodaja vidne predstavnike sodobne likovne umetnosti novega stoletja."

Fond slikarskih in kiparskih del se je vseskozi povečeval, tako da je zdaj v njem že več kot dva tisoč del zelo cenjenih slovenskih in hrvaških avtorjev. Zbirka danes tvori celoto, katere deli so pogosto prisotni na mnogo tematskih ali retrospektivnih razstavah, obenem pa služijo kot neusahljiv vir vsem novim postavitvam v prostorih kostanjeviške osnovne šole; tako tisti leta 1982, ki jo je postavil Andrej Smrekar in velja za eno najbolj prefinjenih postavitev, kot tudi postavitvi leta 1997, ki jo je pripravila Katja Ceglar. Zadnjo redakcijo je v začetku leta 2015 opravil Goran Milovanović, ko je ob izboru sodobnih avtorjev v zbirki poudaril nekaj historičnih nizov in konstitutivnih elementov zbirke. V prenovljeni postavitvi je na ogled 122 umetniških del. In kot je dejal Milovanović, Gorjupova galerija ni edina zbirka umetnin v šolskih prostorih, je pa izjemna sinergija strokovnega dela izobraževalne in muzejske ustanove. Milovanović je še dodal: "V tem je enkratna, to ji določa izjemno kvaliteto in daje garancijo za bodočnost. Ob prenovi zbirke smo poskušali poudariti nekaj pomembnih segmentov, vrniti nazaj nekaj konstitutivnih elementov, ki so jih imele prejšnje postavitve, predvsem pa osvežiti dela na papirju, ki so zelo občutljiva, zato smo jih primerno opremili in zaščititi za nadaljnje razstavljanje."

Ob odprtju pripravili pester program
Na Osnovni šoli Jožeta Gorjupa se zavedajo, da so eni redkih, ki se lahko pohvalijo s svojo galerijo. "Prepričani smo, da takšne umetniške galerije ni na nobeni osnovni šoli v Sloveniji, niti v Evropi ali na svetu," pravi ravnateljica Melita Skušek in s ponosom dodaja: "Izjemno ponosni smo tudi, da je pred 60. leti tedanji ravnatelj Lado Smrekar spoznal, kako pomembna je umetnost za mladino. Ob tem pa lahko povem, da sem tudi ponosna, da v tej zbirki naši učenci v vsem tem času niso uničili niti enega umetniškega dela in da to predstavlja izjemen fond za pedagoško dejavnost na naši šoli."«

Ob odprtju prenovljene Gorjupove galerije so na Osnovni šoli Jožeta Gorjupa pripravili osrednjo občinsko prireditev ob kulturnem dnevu, ki so jo naslovili "Po poteh srednjega veka". Na njej so nastopili učenci te šole, ki so uprizorili igro z zgodovinsko tematiko "Kako je nastal kostanjeviški samostan?", v nadaljevanju pa so si obiskovalci lahko ogledali še film "Turjaška Rozamunda" po literarni predlogi Franceta Prešerna, v katerem so prav tako nastopili učenci te šole. Svojo predstavite so mladi končali s petjem v Rozamundinem pevskem zboru.

Osrednji govornik ob odprtju nove postavitve je bil akademik prof. dr. Milček Komelj, predsednik Slovenske matice. Ta je v svojem izčrpnem in poglobljenem govoru omenil vse, ki so zaslužni za kulturni preporod v Kostanjevici. Ob pa je tudi omenil, da sam Gorjupovo galerijo spremlja že od njenih začetkov, ko je vanjo zahajal z očetom Bogom Komeljem in svojim stricem restavratorjem dr. Ivanom Komeljem. Dejal je tudi, da predstavlja ta zbirka res izjemno bogastvo, hkrati pa še okrcal slovensko politiko, ki želi varčevati tudi pri kulturi, namesto da bi na njen gradila.

Za MMC Goran Rovan