Na seji komisije za zaščito romske skupnosti so predstavili strategijo novomeške občine. Foto: Bogdan Miklič
Na seji komisije za zaščito romske skupnosti so predstavili strategijo novomeške občine. Foto: Bogdan Miklič
Mateja Jerič z novomeške občine je povedala, da so pri pripravi strategije sodelovali vsi izvajalci, ki delujejo na področju romske problematike.

Tamara Vonta, vodja urada za narodnosti in predsednica komisije za zaščito romske skupnosti, je poudarila, da je dokument "zelo dober", saj je naravnan celostno.

Služi kot izhodišče za pogovor z župani drugih občin, v katerih živijo Romi. "Na ravni državnih sekretarjev bom sklicala sestanek, na katerem bomo preučili, kaj v tej strategiji bi lahko spravili v življenje. Hkrati sem pozvala vse župane občin z romskim prebivalstvom k srečanju, kjer bi vsakdo napisal pet konkretnih stvari, ki jih je treba rešiti," napoveduje Vonta, ki se zaveda razlik med občinami, zaradi česar ni mogoče imeti ene strategije za vse.

Vonta meni, da je zdaj bistveno, da se strategija začne uveljavljati in da se opredelijo naloge občin. "V reševanje težav Romov je treba vključiti tudi državo, ki mora poleg finančne podpore projektom pokazati več politične pripravljenosti za njihovo izvedbo," je prepričana Vonta. Poudarja, da se nastavki dobrega sodelovanja kažejo v občinah, kjer imajo župani posluh za te zadeve. Po njenem mnenju bi morali zakon o romski skupnosti spremeniti tako, da bi nalagal državi skrb za zagotovitev minimalnih življenjskih pogojev, do katerih ima pravico vsak državljan Slovenije.

Ob vprašanju o iskanju rešitve v občini Škocjan je Vonta dodala, da tamkajšnji župan odlično sodeluje v operativni skupini za reševanje nastalega zapleta. "Bistveno je, da se vsi akterji strinjajo, da se Romom zaradi gradnje čistilne naprave ne bo rušilo domov," je zadovoljna.

Po besedah Mateje Jerič, vodje urada za kulturo, zdravstvo in socialo pri Mestni občini Novo mesto, so pri oblikovanju strategije najprej naredili analizo stanja na področju romske problematike za obdobje med letoma 2007 in 2011, na podlagi katere so opredelili izvedbene ukrepe. "Pri analizi stanja smo naleteli na težavo, saj od institucij, ki smo jih zaprosili za uradne podatke, nismo dobili nič otipljivega, ker ne vodijo ločene evidence Romov. Zastoj smo rešili s terenskim delom ob pomoči centra za socialno delo, šol in novomeške romske svetnice Dušice Balažek. Na ta način smo prišli do najnatančnejših podatkov doslej," je dejala Jeričeva.