Kot je za Točko preloma pojasnil predsednik uprave Elesa Aleksander Mervar, je težava v tem, da  del trase poteka po ozemlju, ki je predmet arbitraže med Slovenijo in Hrvaško. Foto: BoBo
Kot je za Točko preloma pojasnil predsednik uprave Elesa Aleksander Mervar, je težava v tem, da del trase poteka po ozemlju, ki je predmet arbitraže med Slovenijo in Hrvaško. Foto: BoBo

Po desetletnem razvojnem načrtu naj bi v Sloveniji do leta 2024 za naložbe v električno omrežje namenili okoli dve milijardi evrov. Med najpomembnejšimi načrtovanimi naložbami je postavitev dvojnega 400 kilovoltnega daljnovoda Cirkovce-Pince, vrednega 120 milijonov evrov, ki spada med naložbe vseevropskega pomena, saj naj bi slovensko omrežje povezal z madžarskim. Povečal bi možnosti uvoza električne energije iz sosednjih držav in ob nepredvidenih dogodkih izboljšal zanesljivost oskrbe z električno energijo v Sloveniji in sosednjih regijah.

"Gre za strateški daljnovod, predvsem zaradi prihodnjih presežkov električne energije iz severne Nemčije in pretokov čez Češko, Slovaško, Madžarsko itn.," je njegov pomen utemeljil direktor Elesa Aleksander Mervar. Eles si za daljnovod prizadeva že vrsto let, a je še vedno brez gradbenega dovoljenja, čeprav je vlada julija 2012 že sprejela državni prostorski načrt.

2 km od 80 km načrtovanega daljnovoda potekata po ozemlju, ki je predmet arbitraže
Kot je za Točko preloma pojasnil predsednik uprave Elesa Aleksander Mervar, je težava v tem, da del trase poteka po ozemlju, ki je predmet arbitraže med Slovenijo in Hrvaško. Gre za dva kilometra od predvidenih 80 kilometrov daljnovoda, potekata pa po ozemlju, ki sicer spada v kataster republike Hrvaške, a bo o njem odločala arbitraža. "Vendar ta dva kilometra sta ključna, da vzpostaviš kompletno povezavo. V tem trenutku še ne vemo, kdo nam bo izdal celovito gradbeno dovoljenje," je poudaril Mervar in dodal, da je to vprašanje jasno postavil ministrstvu za okolje in prostor, a odgovora do danes še ni dobil. "Mi sicer vse dejavnosti tekoče izvajamo, sklepamo služnosti, plačujemo odškodnine, izdeluje se projektna dokumentacija. Težave rešujemo z ministrstvom za zunanje zadeve, ministrstvom za okolje in prostor, predvsem se pa zadnje čase dejavno vključuje ministrstvo za infrastrukturo. Po optimističnih načrtih bi daljnovod lahko začeli graditi sredi leta 2017, gradnja bi trajala leto in pol, po dogovoru z madžarskim operaterjem naj bi bil končan do konca leta 2018," je dodal Mervar. In če bo arbitražni sporazum dokončno padel? "Prvi moj korak bo razgovor na ministrstvu za zunanje zadeve. Mogočih je več rešitev, komuniciramo z ministrstvom za zunanje zadeve in se z njim usklajujemo," je še dodal Mervar.

Zanesljiva oskrba z električno energijo - pogoj za uspešno gospodarstvo
Zanesljiva oskrba z električno energijo - pogoj za uspešno gospodarstvo