Tukaj naj bi stala nova osnovna šola. Foto: MMC RTV SLO/Televizija Slovenija
Tukaj naj bi stala nova osnovna šola. Foto: MMC RTV SLO/Televizija Slovenija
Tabela, ki prikazuje % naraščanja najemnine, ki so jo plačevale preostale občine. Vir: občina Dornava

Nova ptujska šola za otroke s posebnimi potrebami naj bi bila zgrajena do leta 2017, a denar sta država in ptujska mestna občina zagotovili le za prvo fazo, ki jo je podjetje GP Project ING zdaj že končalo. Ker denarja za nadaljevanje gradnje trenutno ni, so po besedah direktorja Antuna Daljavca delavci zapustili gradbišče.

"Denarja trenutno ni in tudi ni videti, kdaj bo dogovor med ostalimi soustanoviteljicami sklenjen. Mi smo za ta čas gradbišče ustavili in odpeljali najnujnejši material, ki ga potrebujemo na drugih gradbiščih. Na gradbišču je ostal žerjav, ki ga imamo v najemu, dokler ga lastnik ne bo potreboval," pojasnjuje Daljavec, ki dodaja, da bi lahko dela nadaljevali takoj, ko bo denar na voljo, res pa je, da bi za popoln zagon gradbišča potrebovali od dva do štiri tedne.

Kako bo zagotovljen preostanek denarja, še ni jasno. Kot pojasnjuje Ivan Vidovič iz ptujske mestne občine, bo za to zdaj skrbel novoustanovljeni skupni organ občin spodnjega Podravja. "Do zdaj smo kot skupni organ uporabljali kolegij županov spodnjega Podravja, ki pa ni imel moči, da bi odločal, in so morali vse dogovore potrjevati še občinski sveti. Ta odlok o ustanovitvi skupnega organa pa je nastavljen tako, da ima ta potem tudi moč odločanja," dodaja Vidovič, ki je prepričan, da se bodo s takšnim predlogom strinjali tudi predstavniki preostalih občin.

"Pričakujem, da bodo župani v tem organu neposredno vpleteni v to zgodbo, in morda je to tisto, kar so do zdaj pogrešali. Zdaj bodo dobili priložnost neposredno sodelovati pri investiciji, in ne vem, zakaj se dela ne bi nadaljevala," optimizma ni izgubil Vidovič, a že nekaj pogovorov z župani v spodnjem Podravju daje vedeti, da je ideja daleč od uresničitve.

Namreč, o tem skupnem organu mora najprej odločiti pristojno ministrstvo, nato še vse sodelujoče občine, med številnimi pa navdušenja ni. "Seveda v takšnem organu ne bomo sodelovali, ker ne vem, kakšen organ naj bi to sploh bil, in mislim, da ni nobene prave osnove za ustanovitev takšnega organa. Ob tem pa občine, če niso lastnice nečesa v drugi lokalni skupnosti, tja svojih sredstev ne smejo vlagati," zatrjuje župan Dornave Rajko Janžekovič, ki sicer poudarja, da je nova šola nujno dejstvo, a investicija mora biti po njegovem mnenju vodena transparentno in brez izsiljevanja.

"Če nam ne bodo dovolili, da vozimo otroke na Ptuj, nam je vseeno, ali jih peljemo tja ali pa v Ormož. Smo nekje na sredini, tako da nas s tega vidika ne bodo prestrašili, pri tem pa gre za še en vidik. Letos so lokalne volitve, in na Ptuju tudi s to investicijo vršijo pritisk na preostale župane, da bi v luči volitev podprli projekt na - po mojem mnenju - zakonsko sporen način," je še prepričan Janžekovič. Ob tem pa se tudi sprašuje, kam je šel ves denar iz najemnin, ki jih preostale občine plačujejo ptujski. Poudarja namreč, da se je najemnina vseskozi povečevala, jasnih pojasnil o njeni porabi pa ni.

Pot do nove šole bo vsekakor še dolga, dejstvo je tudi, da večina občin denarja za sofinanciranje v letošnjih proračunih ni zagotovila. Kot pojasnjujejo nekateri župani, želijo za ta korak najprej dobiti zagotovila o transparentnem vodenju projekta.