Slika Lobanja iz serije Otta Dixa (1924), naslovljene Vojna. Fotografija je nastala na razstavi njegovih del v Friedrichshafnu. Foto: EPA
Slika Lobanja iz serije Otta Dixa (1924), naslovljene Vojna. Fotografija je nastala na razstavi njegovih del v Friedrichshafnu. Foto: EPA

Če rečemo 'vojna', se sprašujemo o miru, upam.

Kustos razstave Vojna Marko Košan
Vojna
Koroška galerija likovnih umetnosti Slovenj Gradec letos zaznamuje 60 let delovanja. Končuje ga z mednarodno razstavo Vojna, jedro katere je svetovno znana istoimenska (nem. Krieg) grafična serija Otta Dixa. Foto: Koroška galerija
Otto Dix
Nemški ekspresionistični mojster Otto Dix, začetnik obdobja likovne umetnosti, poimenovane nova stvarnost, ki je vzniknila v desetletju pred drugo svetovno vojno. Tukaj je na fotografiji iz leta 1957. Foto: Wikipedia Commons

Koroška galerija likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu je bila že skozi svojo zgodovino in je tudi danes zelo osredotočena na odpiranje družbeno aktualnih in družbeno kritičnih tem, ne v smislu samo "lepih tem in pozitivnih vsebin, ampak tudi takšnih, ki jih morda včasih nočemo pogledati ali pa jih nočemo videti," je ob medijskem vodstvu pred današnjim odprtjem razstave povedala direktorica galerije Andreja Hribernik.

Povezane teme vojne, migracij in beguncev
Direktorica je ob tem spomnila na letošnje razstave Na-poti, Migracije strahu in Čas za zgodbe, s katerimi so v galeriji poudarili teme, povezane z begunci in migracijami. Postavitve v tem letu so po njenih besedah odgovor na tiste, ki jih je galerija pripravila v drugi polovici prejšnjega stoletja z naslovi, kot sta Mir, humanost in prijateljstvo med narodi ter Mi za mir, in ki so govorile o nekem v osnovi pozitivnem občutenju sveta v smislu opozarjanja na pretekle grozote.

Zdaj je na vrsti razstava Vojna. "Danes pa se mi zdi, da je logika obrnjena, danes skozi te razstave govorimo o nevarnosti vseh teh vojn, ob tem, da si želimo, da to upanje za boljši jutri ostane," je še dejala Hribernikova. Po besedah kustosa tokratne razstave Marka Košana s to razstavo ni nič drugače, kot je bilo z razstavami, s katerimi je galerija v svojih začetkih širila kulturo miru. "Samo naslov smo obrnili drugače. Če rečemo 'vojna', se sprašujemo o miru, upam," je še dodal kustos.

Otto Dix (1891–1969) je bil začetnik obdobja likovne umetnosti, poimenovane nova stvarnost, ki je vzniknila v desetletju pred drugo svetovno vojno in v kateri se zrcali razočaranje nad propadom civilizacije, kot se je takrat videla prva svetovna vojna, je razložil kustos slovenjegraške razstave.

Številna dela Otta Dixa si je mogoče ogledati tudi v spletni bazi, posvečeni temu velikemu nemškemu mojstru.


Dix na poti iz Mehike na Koroško
Koroška galerija je Dixove stvaritve pridobila v sodelovanju z nemškim inštitutom IFO in Goethejevim inštitutom iz Ljubljane, sicer pa so mojstrova dela v Slovenj Gradec pripeljali iz Mehike. Na ogled postavljajo 86 grafičnih del, ki bodo odmev in komentar našla v animiranem 16-milimetrskem filmu izraelske umetnice Yael Bartana. Poleg tega bodo na ogled še grafična in slikarska dela Bogdana Borčića in Zorana Mušiča ter izbor fotografij svetovno znane fotografinje Lee Miller.

Dialog fotografij dveh fotografskih mojstrov
Del razstave sta v medsebojnem dialogu tudi seriji dveh fotografskih mojstrov, in sicer Gorana Bertoka, ki bo predstavil sugestivne portrete iz serije Preživeli, ter hrvaške fotografinje in profesorice na zagrebški Akademiji za dramsko umetnost Sandre Vitaljić z mednarodno odmevno serijo Neplodna tla.

Kiparstvo, video in animirani film
Uveljavljeni angleški kipar in multimedijski umetnik Reza Aramesh ter gvatemalski grafik in videoumetnik Alberto Rodriguez Collia bosta sugestivne podobe s sodobnih bojišč in njihovo medijsko refleksijo, ki neusmiljeno polni obzorje našega vsakdanjega življenja, prikazala v svojih videoinstalacijah z jasnim protivojnim sporočilom. Poetični animirani video Radenka Milaka, s katerim se slednji še vedno predstavlja tudi na letošnjem likovnem bienalu v Benetkah, pa se tenkočutno ozira k posledicam nedavne vojne v Bosni in Hercegovini. 

Še dela Muzeja novejše zgodovine
Med razstavljena dela so uvrstili tudi tista iz stalne likovne zbirke Muzeja novejše zgodovine Slovenije, ki so nastala med drugo svetovno vojno, predstavitev pa zaokrožujejo dela Jožeta Tisnikarja iz galerijske zbirke in dela Metoda Frlica, ki je v zadnjih treh letih izdelal niz angažiranih družbenokritičnih ambientalnih instalacij, posebej za pričujočo razstavo pa je pripravil postavitev z naslovom Zlato tele.

Začetki galerije pod imenom Umetnostni paviljon
Ob 60. obletnici galerije omenimo še, da je pomembno vlogo pri začetkih njenega delovanja in njenem mednarodnem udejstvovanju imel prvi ravnatelj galerije, akademski slikar Karel Pečko, ki je galerijo, sprva imenovano Umetnostni paviljon, vodil 40 let. Danes je Koroška galerija likovnih umetnosti Slovenj Gradec osrednji javni zavod za področje vizualne umetnosti v regiji, z delovanjem in mednarodno dejavnostjo pa je poznana tudi širše.

Razstavo Vojna bodo v Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu odprli ob 18. uri s performansom avstrijskega umetniškega kolektiva XXXXismTMC. Razstava bo na ogled do 18. marca 2018.

Če rečemo 'vojna', se sprašujemo o miru, upam.

Kustos razstave Vojna Marko Košan
Vojna Otta Dixa in drugih v Slovenj Gradcu
Vojna Otta Dixa in drugih v Slovenj Gradcu