Koroška

Poudarki

  • Skrbijo jih škropiva
Sporna hmeljišča. Foto: MMC RTV SLO
VIDEO
Hmeljarji dosegli dogovor

Dodaj v

Zrak okoli hmeljišč, ki razburjajo Korošce, bodo dejavno nadzorovali

Ugotovitve bodo predvidoma znane v jeseni
9. avgust 2018 ob 18:07
Slovenj Gradec - MMC RTV SLO, STA

Lani so se v bližino nekaterih naselij občine Slovenj Gradec razširila hmeljišča, kar je razburilo prebivalce. Zdaj so z občino dosegli dogovor o monitoringu zraka in hmeljišč.

V prizadevanjih, da prispeva k razjasnitvi vseh odprtih vprašanj, povezanih z morebitnimi vplivi pridelave hmelja in na to vezane uporabe fitofarmacevtskih sredstev na zdravje ljudi in na okolje, je Mestna občina Slovenj Gradec (MOSG) letos v občinskem proračunu za monitoring okolja namenila 25.000 evrov.

Od tega bo 19.000 evrov plačala za vzorčenje in analize tal, kmetijskih pridelkov in zraka, ki ga je že naročila pri Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano v Mariboru, in za druge s tem povezane dejavnosti.

Tokrat so se predstavniki hmeljarjev, civilne iniciative, občine in stroke sešli na slovenjgraški občini, kjer so se okvirno dogovorili o lokacijah vzorčenja in tudi, da bodo hmeljarji nekaj dni vnaprej napovedali škropljenje.

Napredek v dogovarjanju
Predstavnik Civilne iniciative za varovanje okolja in zdravja občanov Slovenj Gradca Boris Raj je bil s sestankom zadovoljen. Pričakuje, da bodo glede na dogovor končno s strokovnimi orodji in analizami ugotovili, ali hmeljarstvo vpliva na poslabšanje življenjskih pogojev ali ne.

Ni pa toliko zadovoljen z dejstvom, da dogovora niso sklenili že prej, saj bi danes verjetno že imeli odgovore na odprta vprašanja, je dejal v izjavi za medije po sestanku. Hmeljarji so namreč za letos na Koroškem že končali škropljenje zgodnejših sort hmelja, ki jih bodo že kmalu začeli obirati, je pa predvideno še škropljenje poznejših sort hmelja.

Vse dejavnosti glede monitoringa ob strinjanju vseh vpletenih koordinira direktorica celjskega inštituta za okolje in prostor Cvetka Ribarič Lasnik, ki je po današnjem sestanku pojasnila, da točen datum začetka monitoringa še ni znan, bo pa to v avgustu ali na začetku septembra. Po končanem škropljenju ima izvajalec monitoringa, mariborski laboratorij, 30 dni časa za oddajo končnega poročila.

Po dogovoru bodo predstavniki mariborskega laboratorija v času škropljenja štirikrat vzorčili zrak, vzorce zemlje in pridelkov pa bodo odvzeli z bližnjih vrtov.

Tudi hmeljarji so komaj čakali na dogovor, saj si želijo, "da se zadeve končajo, da bo javnost pomirjena in da bodo potem ljudje bolj zaupali", je po sestanku dejala predstavnica hmeljarjev Andreja Hace. Hmeljarji se tudi strinjajo z napovedovanjem škropljenja, je pa Hacetova opozorila, da se lahko na predviden dan zgodi, da škropljenja ne bodo izvajali, če vremenske razmere tega ne bodo dopuščale.

So pa hmeljarji po njenih besedah tudi razočarani, saj je občina predvidela monitoring, ki bo zajel vse potencialne onesnaževalce zraka, zdaj pa so "na udaru" samo hmeljarji.

Kot je v povezavi s tem kot predstavnik slovenjgraške občine danes povedal Darko Sagmeister, se je občina zdaj odzvala na pobudo omenjene civilne iniciative in trenutno rešuje najbolj perečo težavo, vezano na hmeljišča, medtem ko druge meritve za zdaj niso predvidene. To bi ne nazadnje zahtevalo tudi bistveno več sredstev iz proračuna, je opozoril.


Al. Ma.
Prijavi napako
Komentarji
Neekdo
# 09.08.2018 ob 18:32
Hmelj jih moti, hmeljev napitek pa z užitkom cuknejo. :)
bilzerian
# 09.08.2018 ob 19:46
me čudi, da je savinjski dolini sploh še kdo živ, glede na to, koliko hmelja je tam.

najbolj glasni pa so ljudje, ki še celo svoje vrtove za lastno uporabo škropijo s pesticidi dvakrat na teden....
pobic_17
# 09.08.2018 ob 18:29
Joj Korošci moji, sem mislil, da ste vsaj vi pri pameti in da pri nas ni teh brezpomenskih civilnih iniciativ. Ne pozabite, da zaradi le teh še vedno nimamo avtoceste.
Kar nekaj skačete v zrak, ko sploh še ni rezultatov. Svašta
Muka Lesec
# 09.08.2018 ob 22:47
Ima kdo védenje in znanje o tem presojati ali samo nabijamo?
Katere aktivne snovi pridejo v poštev pri škropljenju hmelja (nihče ni toliko prtegnjen, da bo zlival gor nekaj, kar mu ne hasni, ker bi denar proč metal)?
Kolikšna je potrebna količina aktivnih snovi skozi sezono (200 % doze ne bo dal nihče, ker je enostavno predrago)?
S katerimi jajci se okolico teh hiš obremenjuje zdaj? Soja? Solata? Pašnik za rožnate samoroge?
Vsi prebivalci, ki imajo vrt, delujejo sonaravno, bioeko zeleno in sonaravno ali zlijejo tudi kaj FFS na their precious? Recimo krompir + koloradar...
Koliko je teh hiš? Prebivalcev? Oddaljenost do hmeljišča prej in zdaj?

Dokler teh podatkov ni, je novica namenjena zgražanju, trolanju, jadikovanju in pametovanju.
zofija1
# 10.08.2018 ob 07:29
neverjetno, živeti je res nevarno, nazadnje še umreš....
Zoro27
# 09.08.2018 ob 20:33
Nič avtocest, njih, hmeljišč, odlagališč, elektrarn, lakirnic, topilnic, tovarn..
Vrnite se v kameno dobo in nehajte jokati, pa bo.
V_kot
# 09.08.2018 ob 18:53
Pred časom sem bral članek upokojenega hmeljarja in čebelarja.
Povedal je, da so danaśnje metode 100x boljśe kot tiste pred 20 oz 30 leti.
Da so takrat več škropili, manj nadzirali, predvsem pa ročno delali v hmeljiščih brez zaščitnih sredstev, pa ni bilo zastupitev.
Pa tudi čebele ima še danes v bližini hmeljišča in z njimi čebelari.
Zdaj pa bodimo mi, ki hmelj poznamo samo iz napitka pametni.
levidevžej
# 10.08.2018 ob 07:49
Vse se je začelo zaradi hmeljišča, ki je preblizu hiš določenih ljudi. Če tega hmeljišča ne bi bilo, bi bilo vse ok. Pretekla leta jih namreč niso motila hmeljišča, ki so nastajala še bliže hiš, ker pač to ni bilo blizu njih. To je srž celotnega problema. In seveda nabiranje političnih točk. Lokalne volitve se bližajo, določeni imajo željo po županskem mestu in sedežu v občinskem svetu.
Slovenj Gradec ima številne druge probleme, ki pa niso toliko zanimivi oz. moraš imeti nekaj med nogami, da jih lahko rešiš. To je pa že prenaporno.
ronzi
# 09.08.2018 ob 20:41
Hmeljišča preblizu hiš....ali hiše preblizu hmeljišč???
gapicek
# 10.08.2018 ob 07:59
Sem že večkrat slišal, da je največ rakavih obolenj v prekmurju kjer je zemlja najbolj rodovitna in se uporablja vrsto kemikalij za gojenje pridelkov. Omenjenega ne manjka niti na severnem primorskem zaradi italijanske industrije. Bi bilo smiselno povzeti kakšno statistiko.
tocco
# 09.08.2018 ob 22:06
Tudi politično podtikanje zastrupitve ni "nedolžno",...
Lluka
# 10.08.2018 ob 12:24
moti jih nekaj kar še ni...... moti jih škropljenje hmelja....

Dragi Korošci...... verjemite mi....da vsi v okolišu teh hmeljišč uporabite letno VEŠ škropiv in parfumov, čistil..(kako že operete avtomobile pred hišo?),, a sadovnjakov pred lastnim oknom nič ne škropite?.... itd.... itd...

Skratka..... dejmo druge HEBAT... kar NAM ni uspelo....
paver
# 10.08.2018 ob 05:33
V veliko navodilih za uporabo fungicidov piše, da lahko povzroča raka. Recimo CAPTAN
Sujo
# 10.08.2018 ob 16:47
avtoceste nimajo(te) zarad jebenih civilnih iniciativ, Kr pogreje me, sm da slišm to besedno zvezo. Iz dobrega namena so se razvile samo za jebanje folka v glavo.....
Sujo
# 10.08.2018 ob 16:45
nefa, nabijaš v prazno. Nobena kultura nima inšttuta? Iz prve, krmopir ga ima. NA hmeljiščih delajo romuni' seveda, če ej domača gospoda prefina za težaška dela.

V Sloveniji imamo največji procent kretenov, ki se vtaknejo v vsakogar, ki bi rad kaj naredil. Pol pa jamranje zakaj tolk birokracije... marš, golazen!
nefa
# 10.08.2018 ob 14:26
Spet se ščiti kapital, namesto malega človeka. Poznano in večkrat videno na vseh področjih
Sujo
# 11.08.2018 ob 13:25
Nefa, nimajo pejđa. Je pa precej velika zadva,, Moste pri Komendi. In mislit, d ma profit samo peščica je zblojeno. Če gre komu dobro imamo vsaj preko davkov profit vsi.
knesigail
# 11.08.2018 ob 12:55
Najboljši monitoring bi bil postavljen panj zraven hmeljišča, pa da vidimo ali je res nenevarno!
galoper
# 11.08.2018 ob 09:34
Eni bodo opazovali, drugi kontrolirali, tretji izvajali monitoring, ..n.ti poročali, zrak bo za vse enak le druge besede bodo uporabljali za isti pojav.
nefa
# 10.08.2018 ob 17:51
Dej mi prosim pripni link do inštituta za krompir. Hvala. Morda se motim.
Seveda Slovenci ne delamo na hmeljiscih, ker s tistim denarjem ne bi mogli kupiti niti spodnjih gat...
sober
# 10.08.2018 ob 15:19
ne ti men korošci moji.... toliko butastih komentov redko vidi človek, v ospredje se postavlja kapital in alko... super NOT! Ko vidiš, kam so postavli hmeljišča, dejansko pred vrata naselij, kako ponoči špricajo strup, STRUP JA!!! potem bi drugače govorili; pač zaplakan folk, sam daj pir, čips, pa fucbal ane.
Avtoceste pa nimamo zaradi nesposobnih politikov, ki jim je vseeno za folk tukaj. se bo spremenilo tudi to, prihaja novi val mladih ljudi tule, vam bodo prej ali slej dali vetra.
Zoro27
# 10.08.2018 ob 07:40
Nič, tisti ki so proti, naj prepovedo pivo.
Pa da jih vidim. :)
Celjan27
# 10.08.2018 ob 21:48
@gapicek:

Rakavih obolenj je v Prekmurju največ - ker je tam največji delež mesojedcev. "Go vegan" mentalitete tisti kraji še dolgo ne bodo videli...
nefa
# 10.08.2018 ob 17:54
Avtoceste nimamo zaradi civilnih iniciativ, to je res. Med drugim je bil v civilni iniciativi tudi župan sgja, sicer brat največjega hmeljarja na Koroškem in seveda podpornik hmeljarstva. Samo za intermeco. Primerjat avtocesto in hmeljarstvo je pa seveda naravnost smešno. Avtocesta je v korist večine, hmeljarstvo pa samo peščice...
nefa
# 10.08.2018 ob 14:24
Sploh pa ne bi o naših zakonih. Hmeljarski lobij je pri nas zelo močen, imajo celo svoj inštitut, ki ga ima nobena druga kultura. Se vedno pa tudi hmelj spada pod kmetijsko kulturo, kar je skregano z vsako logiko... Da potem ti hmeljarji dobivajo se kmetijske subvencije od države... Zakoni so na njihovi strani.
henodarling
# 10.08.2018 ob 12:37
Ja, vse lepo in prav.
A pivcu se pač nihče na bi odpovedal....
spela55
# 10.08.2018 ob 12:35
Komentarji kot da nihče še v življenju ni slišal za posledice pesticidov, fungicidov, umetnih gnojil. Sicer pa, azbest se vrača, pa lahko tisti, ki ne verjamejo, da je škodljiv, komot nazaj salonitke na strehe šopajo. V posmeh vsem tistim, ki so umrli in še umirajo za azbestozo. Kaj ni jasno, jao....
nefa
# 10.08.2018 ob 14:19
Nekateri pišete bedarije. Ste videli kaj se je dogajalo v kraju Socka? Ste se vprašali, kaj bo s to zastrupljena zemljo, ko bo cena hmelju na trgu padla? Ste se vprašali, kje bodo naši zanamci pridelovali hrano, če jim bomo vse zastrupili? Na mrtvi zemlji? Kaj pa tiste plastične vrvice, po katerih raste hmelj, veste, da se jih zažiga na hmeljiscih in mikroplastika veselo vstopa v pitno vodo? Kaj koristnega prinaša hmelj naši družbi, našemu okolju? Ja, bogatijo posamezniki, med njimi največji koroški hmeljar, ki grozi vsem naokoli, ki so proti hmelju... In nikomur drugemu... Na njivah delajo Romuni, okoliški prebivalci pa od tega nimajo nič. Vse za kapital, tudi če se pojavnost raka poveča, tudi če so poznani primeri, ko so ljudje prišli v stik s travo ob hmeljiscu po skropljenju in so dobili opekline. Na mi ne kdo govori, da je to nedolžno. Malo se pozanimajte, preden komentirate
našejenaše
# 09.08.2018 ob 18:39
Stvar je veliko bolj resna, kot jo predstavljajo hmeljarji. Snovi, s katerimi hmeljarji škropijo hmelj ostanejo v zemlji tudi do 40 let, pronicajo v vodo, zastrupljajo zemljo na kateri gojimo vrtnine.... Ta ekocid bo pokazal svoje rezultate čez 30 let, ko bodo ljudje umirali zaradi različnih bolezni -hmeljarji bodo trdili, da to ni njihovo delo!
Podobna zgodba je na Ravnah, kjer železarna spušča v zrak različne izpuste. Določene dni je zrak tako poln določenih delcev, da je težko dihati... Najbolj žalostno pa je, da Ravenčani ne premorejo niti toliko moči, da bi se organizirali v civilno iniciativo!
HOR
# 09.08.2018 ob 21:13
Pravilno. Zadeva ni nedolžna...
Kazalo