Mestna občina Maribor je zaradi prekinjene pogodbe za radarje lani odplačala dolg do družbe Iskra Sistemi. Foto: BoBo
Mestna občina Maribor je zaradi prekinjene pogodbe za radarje lani odplačala dolg do družbe Iskra Sistemi. Foto: BoBo

Na četrtkovi seji bodo mestni svetniki med drugim potrjevali tudi dokumentacijo za energetsko sanacijo 24 javnih objektov, kjer se kot najugodnejša možnost za financiranje tega 12,8 milijona evrov vrednega projekta kaže javno-zasebno partnerstvo. A to ne bo Energetika Maribor, saj naj ne bi bila kapitalsko dovolj močna.

Medtem ko zaključni račun občinskega proračuna za leto 2017 kaže realizacijo prihodkov v višini 86 milijonov evrov, naj bi ti v letošnjem letu dosegli 115 milijonov evrov. 6,4 milijona evrov naj bi dobili iz prodaje kapitalskih deležev, 3,6 milijona evrov je ostalo na računu od lani, 12,2 milijona evrov pa naj bi pridobili z novim zadolževanjem, kar skupno znese 137,5 milijona evrov.

Očitke, da je proračun predvolilno napihnjen, je župan Andrej Fištravec odločno zavrnil. "Zaključni račun preteklega leta kaže, da smo 95-odstotno natančno načrtovali. Mislim, da se bo nekaj podobnega zgodilo tudi za letos. Hkrati smo letos sprostili lastne vire in pridobili nove evropske ter državne vire. Ta razlika, ki je na prvi pogled precejšnja, gre predvsem na račun svežega denarja, ki ga lahko dajemo v naložbe," je dejal.

Vodstvo občine poudarja, da se lani niso dodatno zadolževali, temveč so dosegli reprogramiranje predhodnih dolgov in s tem sprostili kreditni potencial občine, ki ga bodo izkoristili letos. "Vrednost rebalansa znaša 137,5 milijona, torej za 5,5 milijona evrov več od veljavnega proračuna. Pri tem je 3,5 milijona evrov prenosa ostanka sredstev iz 2017. Na splošno se torej proračun povečuje za dva milijona evrov," je na današnjem srečanju vodstva občine z novinarji povedala Mateja Cekić, direktorica mestne uprave po pooblastilu, odkar je ta položaj predčasno zapustil Simon Štrancar.

Neskromni občinski načrti
Dodatna sredstva se na odhodkovni strani namenjajo med drugim za zimsko službo, sanacijo cest, gradnjo manjkajočega vodovoda, ureditev Kardeljeve ulice, projektno dokumentacijo za zdravstveno postajo Tezno, sanacijo vlage v Sinagogi, nova bazena v Pristanu, 500.000 evrov pa naj bi šlo za subvencioniranje mestnega avtobusnega prometa in za dokapitalizacijo podjetja Marprom.

Zadolževanje v vrednosti 12,2 milijona evrov je predvideno za nakup stavbe, v katero nameravajo umestiti osrednjo enoto Mariborske knjižnice (2,9 milijona evrov). Za rešitev prostorske problematike Mariborske knjižnice sicer po županovih besedah še potekajo pogovori s svetniškimi skupinami, še vedno pa velja, da bodo o tem odločali na izredni seji, namenjeni izključno tej temi. Preostali del posojila naj bi porabili še za ureditev Koroške ceste, novo cesto v industrijski coni Tezno ter rekonstrukcijo Osnovne šole Janka Padežnika in stadiona Ljudski vrt, kjer naj bi konec maja že začeli obnovo zelene površine. Kmalu naj bi začeli tudi gradnjo odra na Dravi, v petek so namreč že podpisali pogodbo z izbranim gradbenim podjetjem.

Ta teden bodo mestni svetniki potrjevali tudi investicijsko dokumentacijo za izgradnjo podvoza pod železniško progo na Ljubljanski cesti, za kar naj bi večino denarja prispevala država. Po županovih besedah bodo to gradbišče odprli do poletja, kar pomeni, da bodo takrat uvedli tudi zaporo prometa. Medtem ko bo motoriziran promet moral najti druge poti, bo za pešce in kolesarje urejen začasni prehod čez železniško progo nekaj metrov stran pri hostlu Pekarna.

Na četrtkovi seji bodo mestni svetniki med drugim potrjevali tudi dokumentacijo za energetsko sanacijo 24 javnih objektov, kjer se kot najugodnejša možnost za financiranje tega 12,8 milijona evrov vrednega projekta kaže javno-zasebno partnerstvo. A to ne bo Energetika Maribor, saj naj ne bi bila kapitalsko dovolj močna.

Občina Maribor bo najela 12 milijonsko posojilo
Občina Maribor bo najela 12 milijonsko posojilo