Ob robu današnjega podpisa pogodbe o sodelovanju z Muzejem narodne osvoboditve Maribor je Janez Ujčič dejal še, da bodo gradbena dela morda začeli že letos. Znanstvenoraziskovalni in spominski center nameravajo urediti v objektu nekdanjega taborišča za sovjetske vojne ujetnike v mestni četrti Melje. Dotični objekt je mariborska občina lani odkupila in ga tako prenesla iz zasebne v občinsko last.
Lavrov v kratkem na obisku v Sloveniji
Zdaj je na potezi ruska stran, ki mora poskrbeti za ureditev. Ta naj bi denar za to pridobila z zbiranjem sredstev z različnih naslovov, po najnovejših informacijah pa naj bi delež prispevala tudi ruska država. O tem naj bi govorili med predvidenim obiskom ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova še ta mesec. Ta si je julija 2014 že ogledal objekt v Melju in tako simbolično zagnal uresničevanje tega projekta, ki naj bi postal poleg Ruske kapelice na Vršiču simbolna točka sodelovanja med državama.
"Slovenija ne bo finančno sodelovala"
V pogovorih sodelujejo tudi slovenske državne oblasti in po prvotnem dogovoru naj bi te krile stroške dela zaposlitev v prihodnjem muzeju, kar pa naj bi se spremenilo. "Slovenija pri tem ne bo finančno sodelovala," je danes napovedal direktor Mednarodnega raziskovalnega centra druge svetovne vojne. Center naj bi za zdaj deloval kot samostojni zavod, Muzej narodne osvoboditve Maribor pa mu bo zagotovil strokovno pomoč. To razmerje so formalno uredili s pogodbo o poslovnem sodelovanju, ki sta jo danes podpisala direktorica Muzeja narodne osvoboditve Maribor Aleksandra Berberih Slana in Ujčič.
Med drugo svetovno vojno je bil kompleks opuščenega skladišča v Melju del nemškega nacističnega ujetniškega taborišča, imenovanega Stalag XVIII D. V tem objektu je bilo med septembrom 1941 in marcem 1942 v izredno nehumanih razmerah nameščenih več tisoč ruskih vojnih ujetnikov in večina jih je zaradi izčrpanosti, podhranjenosti ali bolezni tam tudi umrla. Po nekaterih ocenah je na tej lokaciji umrlo več kot 5.000 ljudi, po besedah Janeza Ujčiča so doslej odkrili več kot 3.000 njihovih imen.
Podoba muzeja je že znana. Idejno zasnovo sta pred leti izdelala arhitekta Mateja Katrašnik in Tomaž Kancler. Projekt vzpostavitve muzeja je bil takrat ocenjen na 2,5 milijona evrov, kar naj bi zagotovila ruska stran. Rusko veleposlaništvo je doslej prek donatorjev prispevalo okoli 250.000 evrov, nov priliv pa si obetajo iz ruskega proračuna po sprejetem rebalansu, je še povedal Ujčič.
Muzej vsebinsko že deluje, prvo strokovno konferenco so namreč priredili konec preteklega leta, letos naj bi sledili še drugi dogodki.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje