Stavba je trenutno le simbolično urejena in je za javnost še zaprta. Ko bo muzej odprt, bo obiskovalce opozarjal na strahote vojne in grozote, ki so se tu dogajale. Foto: BoBo
Stavba je trenutno le simbolično urejena in je za javnost še zaprta. Ko bo muzej odprt, bo obiskovalce opozarjal na strahote vojne in grozote, ki so se tu dogajale. Foto: BoBo
Muzej
Kompleks opuščenega carinskega skladišča na Einspielerjevi ulici v Melju je bil med drugo svetovno vojno prostor nemškega nacističnega ujetniškega taborišča Stalag XVIII D. Foto: BoBo
Muzej
Med septembrom 1941 in marcem 1942 so bili v nečloveških razmerah tam zaprti ruski vojni ujetniki, katerih število je v določenem trenutku preseglo 5.000. Podhranjenost in izčrpanost sta bili za številne usodni. Foto: BoBo
Muzej
V virtualni obliki si je podobo muzeja v sklopu svojega julijskega obiska ogledal tudi ruski zunanji minister Sergej Lavrov. Foto: BoBo

Mariboru korak bližje uresničitvi. Ta teden je bil namreč ustanovljen Mednarodni raziskovalni center - muzej druge svetovne vojne, kdaj bi muzej dejansko lahko zaživel, pa še ni znano.

Mariborska občina je poleti v skladu z dogovorom med rusko in slovensko stranjo odkupila stavbo nekdanjega nacističnega koncentracijskega taborišča Stalag XVIII D, ki je bila prej v zasebni lasti, in jo predala ruski strani. Ta ima zdaj nalogo, da v njej vzpostavi načrtovani muzej, v ta namen pa je bilo treba ustanoviti javni zavod, ki bo lahko vodil uradne postopke in zbiral denar, saj nameravajo muzej vzpostaviti zgolj z donacijami.

Ustanovitev zavoda so počastili z mednarodno konferenco z naslovom Spoštovanje preteklosti za blaginjo prihodnosti v organizaciji ruskega veleposlaništva v Sloveniji in Ruskega centra znanosti in kulture v Ljubljani. Srečanje zgodovinarjev, raziskovalcev, kulturnih delavcev in predstavnikov javnih ustanov iz Slovenije, Rusije in še nekaterih drugih držav so pripravili v objektu, kjer je načrtovan muzej, čeprav je ta le simbolično urejen in še zaprt za javnost.

Ohranjanje zgodovinske resnice za krepitev miru na svetu
Ruski veleposlanik Doku Zavgajev je ob tej priložnosti izrazil zadovoljstvo, da ideja po sedmih letih dobiva prve oprijemljive poteze, čeprav se vsi zavedajo, da jih pri tem projektu čaka še veliko dela. Današnji dogodek je označil za začetek znanstvenoraziskovalnega dela, katerega namen je ohranjanje zgodovinske resnice o dogodkih druge svetovne vojne in njenih naukov s ciljem prispevanja h krepitvi miru na svetu in sodelovanja med narodi in državami.

Začasni sedež v Muzeju narodne osvoboditve Maribor
Lokalni koordinator projekta je nekdanji podžupan Maribora Janez Ujčič, ki naj bi tudi vodil omenjeni zavod. Dokler ne bo stavba v Melju primerna za vsakodnevno uporabo - zdaj nima niti osnovne infrastrukture -, naj bi imel sedež v Muzeju narodne osvoboditve Maribor.

Fištravec: Zdaj je na vrsti ruska stran
Mariborski župan Andrej Fištravec je dejal, da je bil ta del zgodovine v mestu žal dolgo zamolčan. "Takšna oblika spomina, kot se bo razvila tukaj, je primeren korak za to, da ne pozabimo na grozote, ki so se zgodile, in da se kaj takega ne bo nikoli več ponovilo," je še poudaril. Pravi, da je občina izpolnila svoj del dogovora, zdaj pa je na ruski strani, da pelje zadevo naprej.

Občina je za nakup objekta odštela okoli 300.000 evrov, za dokončno ureditev muzeja pa bo ruska stran morala zbrati več milijonov evrov. Podoba muzeja je že znana - idejno zasnovo sta pred leti izdelala arhitekta Mateja Katrašnik in Tomaž Kancler, v virtualni obliki pa si ga je ogledal celo ruski zunanji minister Sergej Lavrov. Projekt vzpostavitve muzeja je bil takrat ocenjen na 2,5 milijona evrov, ki naj bi jih, kot omenjeno, zagotovila ruska stran.

Več kot 3.000 žrtev dobilo imena
Kompleks opuščenega skladišča v Melju je bil med drugo svetovno vojno del nemškega nacističnega ujetniškega taborišča, imenovanega Stalag XVIII D. V tem objektu je bilo med septembrom 1941 in marcem 1942 v izredno nečloveških razmerah nameščenih več tisoč ruskih vojnih ujetnikov in večina jih je zaradi izčrpanosti, podhranjenosti ali bolezni tam tudi umrla. Po nekaterih ocenah je tu umrlo več kot 5.000 ljudi, po Ujčičevih besedah jim je doslej uspelo odkriti več kot 3.000 njihovih imen.