Maribor

Poudarki

  • Borštnikov prstan: Janez Škof
  • Velika Borštnikova nagrada za najboljšo uprizoritev: 6
  • Režija: Nina Rajić Kranjac (Naš razred)
  • Dramaturgija: Matic Starina (Sen kresne noči)
  • Scenografija: Branko Hojnik (Sen kresne noči)
  • Avtorska glasba: Branko Rožman (Naš razred)
  • Mlada igralka: Tamara Avguštin (Visoška kronika)
  • Nagrade za igro: Uroš Kaurin in Vito Weis (Heroj 2.0 – Predstava vseh predstav), Matej Puc (Sen kresne noči), Aljaž Jovanović (Visoška kronika) in igralski kolektiv v predstavi Naš razred
  • Nagrada po presoji žirije: predstava Skupaj
  • Nagrada DGKTS: predstava Skupaj
Borštnikovo srečanje
Škof je od leta 2003 član igralskega ansambla SNG Drama Ljubljana. Foto: BoBo
       Hvala za to visoko nagrado, ki je za igralca nekaj največjega in igralcu spodnese tla pod nogami, ko zve zanjo. Saj potem se spraviš k sebi. Danes bo konec tega in potem se spet začne normalno življenje. Jutri pride ponedeljek. Veste kako je bilo to? Ponedeljek je rekel torku, naj sreda četrtek vpraša, ali je petek res rekel, da je za soboto nedelja.       
 prejemnik prstana Janez Škof
       Izvedbeno disciplinirano in politično glasno zrcalijo licemerstvo vsega, kar kot družba mislimo, da smo, tega, kar zares smo, in tistega grozljivega, kar bi lahko postali. Z na videz enostavnim odrskim mehanizmom, izmikajoč plakatnosti in površnosti, uprizoritev angažirano prevprašuje postopek objektivizacije migrantov in beguncev ter osvetli tragično stanje družbe, v kateri strah, rasizem in ksenofobija skupnosti aktivirajo demone, katerih posledice bomo šele videli.       
 iz obrazložitve velike Borštnikove nagrade za najboljšo uprizoritev za predstavo 6
Borštnikovo srečanje
Prstan je Škof prejel iz rok lanske prejemnice Saše Pavček. Foto: BoBo
Borštnikovo srečanje
V svojem zahvalnem govoru je nagrajenec prebral besedilo novinarja Boštjana Videmška, ki se je posvetil fenomenu življenja. Foto: BoBo
Letošnjo podelitev v Veliki dvorani SNG-ja Maribor vodita igralca Ana Urbanc, sicer lanska prejemnica nagrade za igro, in Tomo Tomšič. Foto: RTV Slovenija
Veliko Borštnikovo nagrado za najboljšo uprizoritev je prejela predstava 6, v opisu katere beremo: "19. 2. 2016 ravnateljico dijaškega doma Kranj nenapovedano obiščeta podžupan in vodja službe za zaščito Mestne občine Kranj. Kako bomo to preprečili? Kako bomo to preprečili? Preprečili kaj? To, da bi v dijaški dom prišli mladoletni prosilci za azil, ali to, da bi bili starši dijakov proti?" Foto: RTV Slovenija
Festival Borštnikovo srečanje
Slavnostno odprtje 53. Festivala Borštnikovo srečanje je bilo 19. oktobra, in sicer ga je po tradiciji odprla razstava, ki je tokrat posvečena lani umrlemu igralcu Jerneju Šugmanu. Festival se je sklenil s slavnostno podelitvijo nagrad v Veliki dvorani Slovenskega narodnega gledališča (SNG) Maribor. Foto: Festival Borštnikovo srečanje
Nagrado Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije za najboljšo uprizoritev pretekle sezone je prejel performans Skupaj Leje Jurišić in Marka Mandića v sodelovanju z režiserjem Bojanom Jablanovcem in pisko Semiro Osmanagić ter v koprodukciji društva Pekinpah, Vie Negative in Centra urbane kulture Kino Šiška. Foto: Matija Lukić/Pekinpah
Strokovni žiriji je letos predsedovala Nika Arhar, ob njej pa so jo sestavljali še Goran Ferčec, Simona Hamer in Marko Sosič. Foto: RTV Slovenija
       Gledališče je vse, kar se išče. In čudovito je, če se išče skupaj.       
 Marko Mandić
Branko Hojnik je prejel nagrado za scenografijo v predstavi Sen kresne noči. V ozadju stojita minister za kulturo Dejan Prešiček in umetniški direktor festivala Aleš Novak. Foto: RTV Slovenija
Nagrado za mlado igralko je letos prejela Tamara Avguštin za vlogo v Visoški kroniki. Foto: RTV Slovenija
Janez Škof
"Ne vem, kako so se drugi počutili, ko so izvedeli kaj takega. Najprej mi je postalo pred samim sabo in svojimi kolegi nerodno. Seveda pa sem zelo počaščen," se je na novico, da je letošnji prejemnik Borštnikovega prstana za življenjsko delo, odzval Janez Škof. Foto: BoBo

"Včasih je treba kričati, če sploh še želimo slišati tistih nekaj osamljenih glasov humanizma"

Podelitev nagrad 53. Festivala Borštnikovo srečanje
28. oktober 2018 ob 13:12,
zadnji poseg: 28. oktober 2018 ob 22:26
Maribor - MMC RTV SLO, STA

"Prvič doslej je festival v tolikšni meri udejanjil svojo naravo srečanja kot sobivanja repertoarnih gledališč in neinstitucionalnih producentov," je glede letošnje deseterice uprizoritev v tekmovalnem programu 53. Festivala Borštnikovo srečanje po izboru selektorice Zale Dobovšek zapisala žirija.

53. Festival Borštnikovo srečanje se je začel nekoliko prej kot običajno. Tako sta se še pred uradnim festivalskim odprtjem potekala nova programska sklopa Mlado in Študentsko gledališče, ki se usmerjata v preizkušanje inovativnih oblik in načinov razvoja občinstev.

O prejemniku prstana, ki ga letos namenjajo igralcu Janezu Škofu, sicer tudi prekaljenemu pevcu in harmonikarju, je odločala posebna žirija v sestavi: Saša Pavček, novi umetniški direktor festivala Aleš Novak, dramaturg Blaž Lukan, gledališka kritičarka Mojca Jan Zoran in teatrologinja Barbara Orel. Prstan mu je ob stoječih ovacijah podelila Pavčkova.


V svojem zahvalnem govoru je Škof prebral besedilo novinarja Boštjana Videmška, ki se je posvetil fenomenu življenja. "Grobo, načrtno, usmerjeno in sistematično nas delijo na nas in njih. Mi in oni, frontna črta. To niti slučajno ni spopad civilizacij. To je spopad za civilizacijo. Jezik sovraštva, jezik ulice in jarkov je postal jezik uradne politike in medijev. Ali je bilo morda obratno? Ali je jezik uradne politike in medijev postal jezik ulice in jarkov? Bo jezik sovraštva postal tudi jezik strelskih jarkov?

Skrajna sredinska politika skrajno desnico potiska proti militarizaciji. Fašizem – prav ste slišali – fašizem. Rasejo zidovi, poganjajo stražni stolpi, vlečejo se ducati in ducati kilometrov bodeče žice. Država zavestno krši temeljne konvencije o človekovih pravicah. Zbirajo se vaške straže. V Kolpi umirajo ljudje pred našimi široko zaprtimi očmi. Ljudje na begu pred vojnami, revščino, totalitarnimi režimi, sovraštvom, klimatskimi spremembami dostojanstveno trpijo. Mi smo tisti, ki se imuni na njihovo bolečino in osvobojeni empatije, vesti ter občutka krivde – ali je to morda postmoderni človek? – deremo in kričimo iz območja udobja, iz predsobe prvega sveta. Zato, ker lahko. Grške otoke smo spremenili v deponijo človečnosti. Žrtve tudi naših vojn smo zmetali v koncentracijska taborišča našega časa. Deklice smo prisilili v prostitucijo, dečke smo vrgli človeškim zverem. Sredozemlje smo spremenili v množično grobišče, ki skriva 35 tisoč trupel. Mare Nostrum - naše morje in naša krivda. Da. Včasih je treba kričati, če sploh še želimo slišati tistih nekaj osamljenih glasov humanizma."

Prejemnik prstana se je na koncu zahvalil še z lastnimi besedami za "to visoko nagrado, ki je za igralca nekaj največjega in igralcu spodnese tla pod nogami, ko zve zanjo. Saj potem se spraviš k sebi. Danes bo konec tega in potem se spet začne normalno življenje. Jutri pride ponedeljek. Veste, kako je bilo to? Ponedeljek je rekel torku, naj sreda četrtek vpraša, ali je petek res rekel, da je za soboto nedelja".

Odločitve o drugih nagradah je sprejela žirija, ki ji je predsedovala Nika Arhar, ob njej pa še Goran Ferčec, Simona Hamer in Marko Sosič. "Morda je gledališče ujelo trenutek, v katerem je pomembno vsako predpostavko ponovno postaviti pod vprašaj in je stališče pomembnejše od individualnih profesionalnih kreacij. Ne nazadnje so vsako gledališče, vsak festival, vsako življenje in vsak javni prostor na neki način vaja v tem, kako biti skupaj. In če jih spremlja toliko profesionalne in osebne zagrizenosti, odločnosti, energije, predanosti, pa tudi ljubezni in nežnosti, kot smo jih videli v letošnjih uprizoritvah, potem lahko sklenemo, da je prevpraševanje skupnega poligon, ki predstavlja tako gesto upora kot gesto upanja, se odpira ranljivosti ter išče moč v sebi in drugem," meni letošnja žirija.

Predstavi 6 velika Borštnikova nagrada
Z veliko Borštnikovo nagrado za najboljšo uprizoritev so ovenčali predstavo 6 v režiji Žige Divjaka in koprodukciji Slovenskega mladinskega gledališča in Maske Ljubljana. Gre za predstavo, ki "hrabro razkrije anatomijo dehumanizirane sodobnosti in njenih iracionalnih družbenih predsodkov. Uprizoritev brezšivno združuje dokumentarno in fiktivno gradivo, ki ga avtorska ekipa vzpostavlja v dialogu kontrastov o strahu pred Drugim, ob čemer dobi občinstvo srhljiv vpogled v tiho družbeno vojno, ki se odvija v srcu Evrope. Izvedbeno disciplinirano in politično glasno zrcalijo licemerstvo vsega, kar kot družba mislimo, da smo, tega, kar zares smo, in tistega grozljivega, kar bi lahko postali". Sicer pa je Divjak lani prejel nagrado za najboljšo režijo za predstavo Človek, ki je gledal svet.

Nini Rajić Kranjac nagrada za režijo
Nagrado za najboljšo režijo prejme Nina Rajić Kranjac, saj se vsebinsko in strukturno kompleksne dramske epopeje Naš razred loti suvereno, drzno in celostno. "S prepletanjem in plastenjem različnih uprizoritvenih postopkov ustvarja svojstven odrski jezik, ki se lucidno posveča tako velikemu planu kot najmanjšemu detajlu," je ocenila žirija.

Kako so se odločili gledališki kritiki in teatrologi?
Nagrado Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije (DGKTS) za najboljšo uprizoritev pretekle sezone je iz rok predsednice društva Vilme Štritof prejel performans Skupaj Leje Jurišić in Marka Mandića v sodelovanju z režiserjem Bojanom Jablanovcem in pisko Semiro Osmanagić ter v koprodukciji društva Pekinpah, Vie Negative in Centra urbane kulture Kino Šiška.

Kot so zapisali v utemeljitvi nagrade je "performans Skupaj gledališki, plesni in performativni dogodek, ki preverja širino izhodiščnega 'biti skupaj'. Vzpostavljeno performativno skupnost zaznamuje njena časovnost, ki temelji v šesturnem trajanju odločitve – vztrajati skupaj. Pri tem se napor odločitve vpisuje v energijsko nabiti, individualizirani in avtonomni telesi, ki ciklično gravitirata drugo proti drugemu, da bi se spojili, odmaknili ali zgolj mimobežno zaznali – kot ločeni in nato neločljivo zlepljeni organizem. Leja Jurišić in Marko Mandić zasedata različne vloge v strukturah moči ter vadita taktike in strategije njihovega trka in izigravanja. Odnos do sebe in drugega razgalita kot brutalni, spet drugič kot nežni proces stalnega pogajanja".

Lovorika po presoji žirije
Predstava Skupaj je prejela tudi nagrado po presoji žirije. Med drugim tudi zato, ker "Leja Jurišić in Marko Mandić razpirata neskončne pokrajine čustvenih, čutnih, ironičnih in kritičnih valovanj in v poetičnem ter obenem krvavem jeziku telesa poustvarita intenzivno izkušnjo, ki seže globoko v našo zavest". In kot je v svojem zahvalnem govoru izpostavil Mandić: "Gledališče je vse, kar se išče. In čudovito je, če se išče skupaj."

Najboljši dramaturgija in scenografija
Matic Starina
je prejel nagrado za dramaturgijo v predstavah Sen kresne noči v produkciji Mestnega gledališča ljubljanskega in Visoška kronika v produkciji SNG Drama Ljubljana. Nagrado si je prislužil "s spretnim balansiranjem med dramskim in epskim, z uprizarjanjem in s pripovedovanjem vzdržuje dramsko strukturo živo in odprto kot kreativni prostor reference, kritike, argumenta in poezije. Naloga dramaturga v obeh predstavah je popolnoma jasna: izboriti si osebni prostor in glas med mitskim in kanonskim ter jima omogočiti, da spregovorita z logiko in glasom današnjega časa. Konkretnost Starinove dramaturgije se pokaže ne le kot spretnost konstrukcije in vzpostavljanja načela, temveč enako pomembno tudi kot spretnost dekonstrukcije". V njegovem imenu je nagrado prevzel Branko Hojnik.

Branko Hojnik pa je dobitnik nagrade za najboljšo scenografijo v predstavi Sen kresne noči v produkciji Mestnega gledališča ljubljanskega. Uspel je namreč ujeti "različne pomenske in asociativne plasti sodobne avtorske obdelave Shakespearjevega Sna ter jim s scensko konstrukcijo pride naproti kot avtonomna enota kompleksne uprizoritvene idejne mreže. Čeprav igralcem pripadajo mize v ospredju, Hojnik z jasno perspektivo vseskozi usmerja pogled v ozadje, tja, kjer stene obstajajo tudi zato, da ustvarijo negativ prostora. Čeprav velikanska in impresivna, scensko konstrukcijo slavnostne dvorane bistveno zaznamuje njena praznina, razpoka, podobno kot ljudi, ki v njej čakajo in umirajo v svojih ljubeznih, upih in (dez)iluzijah".

Novi direktor, nova pravila
Za Zalo Dobovšek je bil to prvi mandat na mestu selektorice tekmovalnega programa. Od leta 1994 so selektorji vselej imeli dvoletne mandate, novi umetniški direktor pa se je odločil uvesti zgolj enoletnega, kar je bilo seveda precejšnje presenečenje za Dobovškovo. Mesto selektorja bo tako v prihodnjem letu zasedel Matjaž Zupančič, leto pozneje pa Rok Bozovičar.

Ob prejemu nagrade za scenografijo se je Hojnik dotaknil tudi dogajanja v povezavi z nekdanjo umetniško direktorico festivala Aljo Predan in financiranjem nevladnega sektorja. "Ne bom se zahvaljeval, temveč bi se rad opravičil. V prvi vrsti bi se rad opravičil Alji Predan, ker sem bil tiho, ko je odstopala z mesta [umetniške direktorice festivala]. Mislim, da so tako kvalitetni kadri zelo dragoceni v Sloveniji. [...] Rad bi se opravičil še nevladnemu sektorju, ker sem bil tiho, ko so ga tako radikalno rezali. V zadnjih dveh selekcijah so dokazali, kako vitalen del gledališča so. Upam, da s tem nepodaljšanjem mandata selektorici nismo naredili dva koraka nazaj."

Čigava glasba je najbolje zvenela?
Nagrada za glasbo je šla v roke Branka Rožmana, avtorja glasbe v predstavah Naš razred v koprodukciji Prešernovega gledališča Kranj, Mestnega gledališča Ptuj in Mini teatra Ljubljana, Sen kresne noči v produkciji Mestnega gledališča ljubljanskega in Visoška kronika SNG Drama Ljubljana. Po mnenju žirije Rožman "razume glasbo in celotno zvočno podobo kot aktiven in živ element gledališkega dogodka. Premišljeno izbira ustrezne glasbene postopke in jih subtilno, a prezentno vpleta v uprizoritve. V Našem razredu in Visoški kroniki petje in igranje na klasične ali ljudske inštrumente avtonomno postavi v učinkovit dialog z igro".

Skrb za igralski podmladek
Lovoriko za mlado igralko je prejela Tamara Avguštin za vlogo v Visoški kroniki v produkciji SNG-ja Drama Ljubljana, saj "natančno in odmerjeno gradi svojo avtentično odrsko prezenco, ki ji pridaja kanček ironije in samoironije. Svojo vlogo oblikuje z rafinirano svežino in ganljivim notranjim nabojem, ki ga izžareva tudi v intenzivnih trenutkih tišine svojega odrskega bivanja".

Četverica igralskih nagrad
Prav tako za vlogo v Visoški kroniki so ovenčali Aljaža Jovanovića, nagrado pa je v njegovem imenu prevzel Janez Škof. "Jovanović oblikuje svojo vlogo s silovitim, čustveno odmerjenim in miselno dognanim igralskim nabojem, ki v gledalčevi zavesti odstira prostore človekove ranljivosti in resnice," med drugim beremo v utemeljitvi.

Uroš Kaurin in Vito Weis sta prejela nagrado za vlogi v predstavi Heroj 2.0 – Predstava vseh predstav v koprodukciji KUD Moment in Zavoda EN-KNAP. Ta igralski tandem namreč "pred nami dekonstruira, premišlja in uprizarja igro in igralski poklic. Skozi samoironijo, humor, metagledališke postopke in osebne zgodbe razgrajujeta fikcijo in s tem vzpostavljata avtonomno polje ustvarjalnega užitka, znotraj katerega v presežkih zaživijo tako solistične igralske bravure kot natančna partnerska igra ali improvizirani segmenti".

Nagrado za igro je prejel tudi igralski kolektiv v predstavi Naš razred, ki je "sinhronizirano vzpostavil kompleksno odrsko fresko skupnosti, ki utripajoč v usodi posameznih zgodovinskih slik razpada, subtilno prenašajo brutalnost in kaotičnost sveta, utelešajo raznolike vloge in jih komentirajo. Ob tekoče vodeni skupni pripovedi prepričajo tudi z izdelanimi podobami posameznih likov, ki se pretresljivo zapišejo v spomin gledalcev."

Nagrado za igro je prejel še Matej Puc, ki mu jo je prinesla vloga v Snu kresne noči, saj je "z lastnim igralskim habitusom znotraj izhodiščnega okvira lika Demetrija gradi prostor za igralski razvoj in metamorfozo, pri čemer znotraj žanra elizabetinske komedije raziskuje mučna stanja nelagodja in tesnobe. Povsem koncentriran na odnos s soigralci vzdržuje tudi dinamično povezavo z gledalci, v katerih išče subjekt soigre in polje podpore".

Tradicionalno odprtje z razstavo
Festival je po tradiciji odprla razstava, in sicer v galeriji Vetrinjskega dvora, ki je tokrat posvečena lani umrlemu igralcu Jerneju Šugmanu. Uvodna predstava letošnjega festivala je bila Pohujšanje v dolini šentflorjanski, ki je v režiji Eduarda Milerja nastala v koprodukciji Slovenskega narodnega gledališča (SNG) Drama Ljubljana, Mestnega gledališča ljubljanskega in Cankarjevega doma.

Poleg tekmovalnih je bilo na ogled še 11 predstav v spremljevalnem programu po izboru Novaka, v mednarodnem programu pa štiri predstave iz Italije, Hrvaške in Makedonije. Pred drevišnjo slovesnostjo je bila na ogled še zadnja od gostujočih predstav, in sicer La Gioia (Radost) v režiji osrednjega tujega festivalskega gosta Pippa Delbona in produkciji njegove Compagnie Pippo Delbono.

Podelitve nagrad v Veliki dvorani Slovenskega narodnega gledališča (SNG) Maribor se je poleg ministra za kulturo Dejana Prešička udeležil tudi predsednik vlade Marjan Šarec. Lani je prstan torej prejela Saša Pavček, kot najboljšo uprizoritev pa so ovenčali Nemoč v režiji Primoža Ekarta ter izvedbi zavoda Imaginarni in Mini teatra Ljubljana.


Spodaj si lahko ogledate posnetek podelitve Borštnikovih nagrad in Borštnikovega prstana ter oddajo Z Mišo..., v kateri je Miša Molk gostila Janeza Škofa.

VIDEO
Poročilo z zaključka Borštnikovega srečanja

P. G.
Prijavi napako
Komentarji
el kondor prevc
# 28.10.2018 ob 21:31
Neprimerna politizacija dogodka.

Ja, spet so jokcali o migrantih, drugega levi ne znajo. Gospodarstvo, obramba, delo in domoljubje jim namreč šepajo. Sploh pa ti umetniki živijo v oblakih, za njih je resnično življenje kot scenarij iz iz fantazijskega romana.
slovenc1
# 28.10.2018 ob 21:05
Neprimerna politizacija dogodka.
generusus
# 28.10.2018 ob 21:19
Vsaj nagrajenci bi se morali dvigniti nad nivo vsakodnevnih političnih scen. A jim, žal, ni uspelo.
el kondor prevc
# 28.10.2018 ob 21:32
Tudi kultura ni več to kar je bila. .
tomaz14
# 28.10.2018 ob 21:44
Le kultura lahko postavi ogledalo družbi. Politika je prevzela govorico ulice, vladarji ubijajo ljudi, kateri bežijo pred posledicam, ki jih ustvarja moderna civilizacija.
Migranti ne koljejo, migranti so se naučili slovenskega jezika in na oder postavili zgodbo. In kaj ste naredili vi? Širite laži, ki vam jih šepetajo mediji in vladarji.
Čestitke vsem nagrajencem!
Ples
# 28.10.2018 ob 22:25
To niti slučajno ni spopad civilizacij. To je spopad za civilizacijo. Jezik sovraštva, jezik ulice in jarkov je postal jezik uradne politike in medijev. Ali je bilo morda obratno? Ali je jezik uradne politike in medijev postal jezik ulice in jarkov? Bo jezik sovraštva postal tudi jezik strelskih jarkov?

Zelo dobro povedano.
In zelo cenim ta nastop Škofa. Popolnoma jasno mu je bilo, da bo s tem izgubil del občinstva, že samo z omembo Videmška bi ga, ne glede na besede, ki jih je ta napisal o humanizmu. Že tu na mmc se to evidentno vidi - ob prvi objavi, da letos Škof dobi Borštnikov prstan, je bilo cel kup samih pohval, danes pa ... Torej, vedel je, pa je vseeno izkoristil priložnost, ko je največ pozornosti na njem, in povedal tisto, kar verjame, da je prav. Bravo. In čestitke še enkrat.

In čestitke tudi vsem drugim nagrajencem.
KovacevaKobila
# 28.10.2018 ob 23:04
Gospodarstvo, obramba, delo in domoljubje jim namreč šepajo.

Dovolite, da vam osvežim spomin: cel Zahod se je pred manj kot desetletjem panično reševal pred bankrotom s socializacijo izgub bank in podjetij. So vaši takoimenovani 'sposobneži' kdaj vrnili tiste groteskne kupe milijard, ki so jih prejeli?

Kot drugo: poskusite enkrat napisat dramo, režirat predstavo ali odigrat eno konkretno vlogo, pa potem modrujte o temu, kaj je 'pravo delo'.

O 'obrambi' in 'domoljubju', ki se manifestirata kot paradiranje po hostah z maskami in sekircami, pa raje ne bi.
jbzt
# 28.10.2018 ob 20:14
F1 v Mehiki ...itak...
Slovenska kultura je na psu...samo poglejte nagrade,ni važno katere v "kulturi" za zadnjih nekaj let...Neokusno oz. politično določeno.
Alchemist
# 28.10.2018 ob 22:03
"Včasih je treba kričati, če sploh še želimo slišati tistih nekaj osamljenih glasov humanizma."

Resnično. In zelo žalostno tudi.
Aggressor
# 28.10.2018 ob 23:13
Umetnost je vedno skušala na neki ravni zrcaliti realnost. Zato je zahtevati, da bi bila apolitična, popolna neumnost, ki lepo pokaže intelektualne zmožnosti določenega dela ljudi.
KovacevaKobila
# 28.10.2018 ob 23:11
Škofu pa, kot vedno: kapa dol. Čestitke tudi ostalim nagrajencem.
Leut
# 28.10.2018 ob 21:38
Bodite dosledni in napišite, da se je podelitve udeležil tudi zunanji ministre Miro Cerar!
Škoda, da se predstavnik skupine, ki je naredila predstavo Naš razred, ni zmogel toliko širine, da bi se izognil neargumentiranega komentarja o Cerarju. S tem je samo pokazal na kakšnem nivoju so dejansko.
Radoveden
# 29.10.2018 ob 00:19
Koliko jih Škof gosti doma? Samo to me zanima. Ker govorit o osvoboditvi empatije, hkrati pa doma ne imeti niti enega pomeni razvrednotiti svoj govor na nivo gostilniške debate.

Pa še to me zanima. Kje je meja pri sprejemanju teh pomoči potrebnih? Milijon, 10 milijonov? 100? 3 milijarde? Kajti ustaviti se pri bilokateri številki brez, da niso tu vsi, je širjenje laži, katero ti humanitarci lahko spoznajo le, ko se z njo seznanijo v realnosti. Mi pa smo tu zato, da jim te realnosti ne bo potrebno doživeti, da ubranimo njih same pred tem kar bi jih ob pravem spoznanju napake doletelo.

Mogoče pa jih povabimo vse sem, mi pa se naselimo tja k njim kajti tam bo cel kup prazne zemlje ki jo bomo lahko obdelali, cel kup znanja, ki ga bomo lahko uporabili pri izrabljanju naravnih bogastev in danosti. Ko bomo tam vse uredili, pa lahko njihova deseta generacija spet ilegalno migrira nazaj, mi pa nazaj v Evropo, da jo spet postavimo nazaj iz ruševin. In to igro se gremo lahko v krogu do konca civilizacije.

Kaj pa če se ne bi šli igre mačke in miši ampak bi jim kar lepo pomagali v izvornih državah, če se že čutimo potrebne? Ne vem zakaj kdo čaka, da pridejo sem? Kufre v roke in gremo. Misijonarji to delo opravljajo že dolgo. Tile kvazi humanitarci pa doma na toplem čakajo da ljudje hodijo k njim. Poleg tega pa še pričakujejo, da bomo njihove humanitarne sanje plačevali vsi.
krtmenedva
# 28.10.2018 ob 22:50
Včasih pa je bolje utihniti, kot kričati neumnosti.

(ko bodo na oblasti tisti, za katere se zavzema videmšek, mu ne bo več dovoljeno kričati, niti zganjati tale kulturni mazohizem, verjemite)
inženir
# 28.10.2018 ob 21:18
Čestitke za govor!
RibičIČ
# 28.10.2018 ob 23:49
To so trenutki, ko čutim simpatije do Cerarja. Na eni strani ima pravega Janšo, na drugi pa fake Janšo, ki kulturno prireditev zlorablja za politizacijo razširjanje svoje multikulti agende. Cerar je storil, kar je moral. Kar je storil, je minimalno za zaščito države.
Alchemist
# 28.10.2018 ob 22:49
Se je pa tudi za moj okus kultura čisto preveč spolitizirala in s tem ne dela drugega, kot samo še pripomore k večjim delitvam. Žal.

Umetnost je vedno tista človekova dejavnost, ki je najbolj subverzivna. Človek je politično bitje (kar je tudi prav) in je logično da politika lahko pride v stik z vsako človeško dejavnostjo. Politika kot dolžnost vsakega imeti stališče o javnih zadevah in kot zanimanje vsakega, za upravljanje javnih zadev.

Biti apolitičen, pomeni zatiskati si oči pred zunanjim svetom in živeti v svojem malem izoliranem mehurčku, kjer se te (na videz) nič ne more dotakniti. Dokler te usoda ne udari poglavi in ugotoviš, da se javnim zadevam enostavno ne moreš izogniti, dokler si živ.
slokonjušari
# 29.10.2018 ob 00:17
Moj dragi humani sorodnodušneš Janez Škof vse čestitke in ena moja sebična želja da boš še dolgo tlačil to našo zmedeno nahujskano napol podivjano slovensko zemljico ,ker prav take junake v tem sodobnem divjem primitivnem svetu rabimo. Naj živi inteligenca ,dobrota ,dobrosrčnost, ljubezen in pozitivnost !
gospod iskreni
# 29.10.2018 ob 00:20
Radoveden moraš razumet Slovenijo. Igralec ki ni levičar, ne bo nikoli dobil take nagrade. Ker pri nas ni pomembno kaj kdo dela ampak čigav je.
svabo
# 29.10.2018 ob 09:05
Globok poklon g. Škof. Umetnik in igralec, dostojanstven, človek z velikim Č. Čestitke za prejeto priznanje. In čestitke, ker je ves mesec, ko je bil izpostavljen v svojih intervjujih izkazoval spoštovanje igri in umetnosti. Na najbolj pomemben dan, pa je v svojem govoru uporabil svoj trenutek za sporočilo o zatonu humanizma. Njegovo sporočilo, ki si ga je sposodil pri novinarju se je zataknilo pri marsikomu, ki brezosebno opazuje invazijo "migrantov", ki po njihovo to niso.... Marsikdo, ki mu je še včeraj ploskal ga danes zaničuje. Zavedajoč se tega dejstva, se je distanciral od njih. Velik Človek.
Mica
# 29.10.2018 ob 08:44
Videmška in Škofa BI rada vprašala:
kaj se bo s Slovenijo zgodilo-denimo v 5 letih- če bomo imeli meje odprte na način, kot si želita onadva, pa kot kaže, tudi ostala kulturna srenja?
robrina
# 29.10.2018 ob 08:12
"Včasih je treba kričati,.."
Saj kričite - iz vseh odrov in ekranov, izza vseh mikrofonov in predstav, iz vseh nagrad in trepljanj po ramenih, iz člankov, knjig in pesmi... kričite tako na glas, da ne opazite, da so nekateri utihnili, ker so utišani.
HOR
# 29.10.2018 ob 00:38
Trenutno in do nadalnjega najbolj kulturni slovenski Škof...
Sonce.sije1
# 28.10.2018 ob 23:39
To ni nobena umetnost. To je leva politicna scena, ki forsira migrante, ker drugega ne zna.
Skof je odlicen. Z Videmskom pa je precej na spolzkem terenu. SLO je proti ilegalcem, to je pa menda ja ze jasno.
Ljubinica
# 28.10.2018 ob 22:32
Čestitke nagrajencem!

Se je pa tudi za moj okus kultura čisto preveč spolitizirala in s tem ne dela drugega, kot samo še pripomore k večjim delitvam. Žal.
bršljan
# 28.10.2018 ob 21:05
Hojnik se ni prav nič hudomušno obregnil, ampak se je čisto resno vprašal, ali s to potezo ne bo slovensko gledališče spet naredilo dveh korakov nazaj.
AMFIBIJA
# 29.10.2018 ob 05:09
Joannes Episcopus

ŠKOFOVA PRIDIGA

Škof povzpne na prižnico se drevi,
prej pod kapo plešo si pogládi,
pomenljivo drgne se po bradi,
se zamisli, da so težki dnevi.

Moral bo občestvu govoriti,
tisto, kar ovčica rada sliši,
ni da bi igral se slepe miši,
motno vino mora natočiti.

Prsten zdaj vrti na roki levi,
torej v tisto smer naj gre beseda,
je njegova prva misel beda
in potem, kako so težki dnevi.

Koga bi, pomisli, zdaj posnemal,
le kateri lik gre zaigrati,
kam se varno danes je podati,
koga pač besede bi povzemal.

Škof potem se Čedermaca spomni,
pa udari po fašizmu silno,
je besed sovražnih preobilno
in premori so med njimi skromni.

Druga njega misel je begunstvo,
škof ga vzame v brambo prav fatalno,
čutiš, da igra fenomenalno,
ko prizor je v igri bogoskrunstvo.

Revščina posebej mu je mila,
še sprememb klimatskih se dotakne,
skoraj prižnica se mu spodmakne,
tolikšna besed je namreč sila.

Ko konča se pridiga škofovska,
prstan ko je poten ves na roki,
škof na liniji ko je visoki,
si spoznal, da stvar je bosa, lovska.

Koga škof z besedo bo nahranil,
koga od beguncev vzel bo v hišo?
Smuknil jadrno bo v svojo nišo,
pred vsiljivci imovino branil.
HOR
# 29.10.2018 ob 00:22
Tudi Škofu ni jasno, da ljudje ne bežijo pred posledicami podnebnih spremeb pač pa pred posledicami brezbrižne ali zle politike, ki povzroči na manj razvitih območjih družbeme razmere (še posebej na področjih z veliko nataliteto), ki so usodno ranljive za extremno vremensko dogajanje.
Zato se to dogaja le v nerazvitih ali manj razvitih revnih državah pa še tam nič kaj bolj, kot kdajkoli prej...

Ni dobro slišati le tistih nekaj osamljenih glasov humanizma pač pa tudi glasove od opurtunega sredinska mainstreama odrinjenih takšnih in drugačnih strokovnjakov...
spela55
# 29.10.2018 ob 10:38

slovenc1
# 28.10.2018 ob 21:05
Prijavi neprimerno vsebino
Neprimerna politizacija dogodka.


Kultura ima vedno pravico in dolžnost kritizirati politiko. Vsaj od Grkov dalje.
nydar
# 29.10.2018 ob 02:20
Igralcem in novinarjem se seveda ni treba izpostavljati in niso ogroženi tako kot policaji, če pride na mejah do kakšnih incidentov kot v preteklih dneh na Hrvaškem. Zato so takšni govori najmanj dvolični.
Nimrod no.1
# 28.10.2018 ob 22:25
Kaj se pa gredo te kulturniki???

Katero dejanje Slovenstva bi sploh lahko opredelili, kot velikodušno?? Nekaj beguncev v Kolpi to ne spremenilo..

Mi imamo radi Sebe!!!
Ljubinica
# 29.10.2018 ob 01:18
Aggressor

# 28.10.2018 ob 23:13
Umetnost je vedno skušala na neki ravni zrcaliti realnost. Zato je zahtevati, da bi bila apolitična, popolna neumnost, ki lepo pokaže intelektualne zmožnosti določenega dela ljudi.
---------------------------------------------------------------------

Res je, umetnost je vedno zrcalila realnost in nihče ne zahteva, da bi bila apolitična. Problem je v tem, ker je postala preveč politična in se s tem oddaljuje od svojega temeljnega bistva, da služi ljudem, in tudi od tega, da bi bila (samo) zrcalo družbe. Umetnost ni več v službi ljudi, ampak politike. Umestnost je postala politika.

Ko človek danes posluša naše kulturnike, zlasti tiste, ki jih MS mediji tako porivajo v ospredje, si vsaj jaz ne morem pomagati, da se mi ob poslušanju njihovih političnih agitacij ne prikradejo v misli besede Margaret Teacher, da družba ne obstaja, da obstajajo le posamezniki, in da je cilj spremeniti duše ljudi.

In še za konec - Janeza Škofa izredno cenim kot igralca, glasbenika, tudi kot človeka. Njegova umetniška veličina je neizrekljiva. In zato moj iskren poklon ob zasluženi nagradi.
Kljub njegovim političnim nazorom ga bom še naprej kot umetnika cenila in spoštovala, ne glede na to, da imava rahlo različen pogled na določena družbena dogajanja.
M-cat
# 29.10.2018 ob 23:34
Iskrene čestitke, g. Škof. Sedaj vas še bolj spoštujem.

Cerar pa je dobil, kar si je zaslužil. Človek, ki je obljubljal višji nivo etike in morale, je podlegel glasu ljudstva in postavil ograjo.
Sandalovina
# 29.10.2018 ob 20:44
Iskrene čestitke g. Janezu Škofu in vsem prejemnikom Borštnikovih nagrad!

Kulturniki nastavljajo ogledalo družbi in zato so v teh norih časih "odvečni balast" za veliko število Slovenceljnov, ki se niti ne upajo pogledati v to zrcalo. Če bi se upali, bi se ustrašili lastne podobe. Kot je zapisal g. Videmšek, izgubili smo človečnost in odgovornost za sočloveka. Skrbi nas samo za lastno rit: "Sredozemlje smo spremenili v množično grobišče, ki skriva 35 tisoč trupel. Mare Nostrum - naše morje in naša krivda. Da. Včasih je treba kričati, če sploh še želimo slišati tistih nekaj osamljenih glasov humanizma." Prepričana sem, da nas ni tako malo, ki se strinjamo z Videmškom , Škofom in veliko drugimi ljudmi z osebnim dostojanstvom in integriteto.
hallberg
# 29.10.2018 ob 15:05
JANEZ ŠKOF, bravo. Pohvale za govor (Videmšek) na koncu prireditve. Smešno, če ne celo patetično se mi zdi, da kadar nekdo obsodi sovražni govor in kliče po človečnosti, ostali v tem vidijo spolitiziranost. Dejstvo: da dragi moji, ograja je bila postavljena pod Cerarjevo vlado. Čeprav sam sicer Cerarja vidim kot "v redu" politika, to ostaja dejstvo!
zapravico
# 29.10.2018 ob 07:07
Eno te isto že 60 let
zapravico
# 29.10.2018 ob 07:04
Tako sta se še pred uradnim festivalskim odprtjem potekala nova programska sklopa Mlado in Študentsko gledališče, ki se usmerjata v preizkušanje inovativnih oblik in načinov razvoja občinstev.

Kaj to po domače pomeni?
Ljubinica
# 29.10.2018 ob 01:32
In še nekaj na temo fašizma, o katerem Videmšek (in za njim tudi Škof) tako nekritično obtožujeta - to so besede filozofa, dr. Mladena dolarja v nedavnem intervjuju v Mladini:

Večkrat svarim, da je levica v preteklosti in tudi danes preveč zlahka uporabljala pojem fašizem. Takoj ko ga uporabimo, ta dvigne afektivno atmosfero, ko nekoga označimo za fašista, se neha analiza, etiketa fašizem skuša zbuditi ostro neposredno čustveno reakcijo in tistega, ki je označen za fašista, anatemizira, postavi ga zunaj polja dogovarjanja. Svarim pred prehitro rabo pojma fašizma, niso vse mogoče disfunkcionalnosti kapitalističnega sistema že kar fašizem. Takšno poimenovanje ni namenjeno analizi problemov, temveč prej blokira razumevanje teh problemov. Uveljavil se je izraz populizem, ki je kljub mnogoznačnosti vendarle boljši.


(vir: https://www.mladina.si/187748/mladen-dolar-kapitalizmu-gre-bistveno-bolje-ce-odvrze-politicno-navlako-zato-se-demokraciji/ )
la.sonrisa
# 29.10.2018 ob 14:46
sej jim ni treba kričati, imajo vso podporo (skoraj) vseh medijev... in očitno še nove vlade, vsaj sodeč po Šarčevem obrazu in aplavzu, bomo videli, kaj bo on naredil, v nedeljo najprej k maši, potem pa lastnoročno rezat ograjo? vsem ne bo mogel ugajat..

nepotrebna brca Cerarju, ki so ga izvolili Slovenci, ne samo kulturniki, ampak vsi Slovenci in večina ljudi je bila za kontroliranje in zajezitev te nepregledne mase ljudi, o katerih ne vemo čisto ničesar. Naredil je, kar je moral, pljuvali bi ga pa v vsakem primeru. se je pač odločil, da ga bodo pljuvali kulturniki. in kljub temu je prišel na prireditev in ni vzganjal cirkusa potem po twitterju (vsaj kolikor je meni znano). popolnoma nepotrebna politizacija dogodka s strani ljudi, ki imajo ziher vsi doma polno dnevno sobo beguncev... oh wait....
torcida_ce
# 29.10.2018 ob 12:02
Kaj mi lahko negdo pove koliko ljudi se je v zadnjem letu utopilo v Kolpi?
Sicer pa. Ni glasna manjsina samo tista humanisticna. Je tudi tista, ki noce posiljati deklic na plavanje, zensk na tecaje jezika drzave gostiteljice.
Na Irskem so imeli refrendum o crtanju blasfemije iz kazenskega zakona. Irski skofje so bili za. Mufti je bil proti.
In zaradi te glasne manjsine potem pac naj* tista tiha manjsina.
Pa zaradi novinarjev, ki manipulirajo z ljudmi in Alzirce, Marokance, Tunizijce, Gance in ostale ekonomske migrante iz dezel, kjer ni nikakrsne vojne, imenujejo begunci.
Ce si en Marokanec ni sposoben urediti francoske, spanske ali italijanske vize je ali zelo nesposoben ali pa ima kilometer dolg policijski arhiv.
ivavalant
# 29.10.2018 ob 07:41
Prireditev je bila obupno slaba.
Med seboj si delijo nagrade, promovirajo se z neokusnimi komentarji (zahvale ob prejemu nagrade) .... Saj so vendar končali fakulteto!?

Sicer pa vse čestitke Jerneju Šugmanu - vsi drugi gredo lahko pločnik pometat ...
masterjoze
# 29.10.2018 ob 22:19
Ko Škof pride na oder in ti po vseh teh letih recitira milijonkrat zlajnane in ovržene propagandne parole globalistov, se mi kar zasmili. Človek dobi občutek, da je tako tanke pameti, da tej propagandi še sam verjame
masterjoze
# 29.10.2018 ob 21:08
Umetniki so danes ljudje, ki nimajo (finančne) prihodnosti, umetnost pa umira. To, da umetniki ne premorejo niti enega kritičnega glasu ter niti ene razgledane glave - temveč v en glas trobijo iste globalistične floskule kot mainstream mediji samo kaže zadnje simptome umiranja umetnosti
hexen
# 29.10.2018 ob 19:41
Dajte desničarji, saj se ni nič spremenilo, Cankar je udrihal po desničarji, Škof udriha po desničarjih. Kulturniki bodo udrihali po krivici, tako pač je. Niso oni krivi, da ste se vi znašli na napačni strani.
V_n_u_k
# 29.10.2018 ob 09:48
Proslava naj bo proslava samo za tisto, čemu je namenjena ! Nobenih primesi ne rabimo zraven , saj smo jih že med tednom siti . Borštnik je bil Slovenec, toda o tem ni bilo nič v govoru dobitnika prstana v zaključnem govoru - žal .
marelica7
# 29.10.2018 ob 06:03
včasih je treba kričat....
no, jaz kričat ne upam v tej slovenski poplavi humanitarcev, dobrotnikov in pasjeljubcev...me s kolom pobijejo na tla !
sicer pa čestitke za nagradi g.Škofu !
pejtevennazrak
# 28.10.2018 ob 22:12
Mi smo tisti, ki se imuni na njihovo bolečino in osvobojeni empatije, vesti ter občutka krivde - ali je to morda postmoderni človek?

Da, točno to je postmoderni človek. Ne vem pa, čemu vse to začudenje, ker umetnost pri tem še dodatno priliva olja na ogenj...
kingeston
# 30.10.2018 ob 09:55
kako enostavno je na davkoplačevalskih plečih srati po vsakem in vsem...
tsinamuh0
# 30.10.2018 ob 02:04
Jah, ti igralci, so še kar precej na nekem svojem planetu, toliko velikih besed o humanizmu, o beguncih, o primitivnosti politikov... seveda umetniške veličine so visoko nad današnjim svetom.
Pa čeprav potem pritlehno in politično oportuno izkoristijo vsak govor za moraliziranje...

Nismo še vsega pozabili: natanko pred letom dni sta dva (slaba) igralca zlobirala v državnem zboru, da se bo igralce še naprej obvezno zastrupljalo s tobačnim dimom in se bo še naprej to vsiljevalo vsem gledalcem, predvsem mladim, kot nekaj najbolj normalnega in kul... Vse za nekaj krvavih fičnikov v žep vodstvom gledališč, kar je najbolj bedna korupcija od vseh.

Vmes je umrl največji igralec na naših odrih, zelo mlad, za infarktom, in vsi so jokali. Tudi to je bil nek signal. A tudi 1 + 1 ne zna niti eden od njih seštet.
Inteligentni in informirani pa ravno niso!
melanholik
# 29.10.2018 ob 15:25
Ali najkrajše povedano: dobra umetnost izhaja iz človeka, kakršen je, ne pa iz tistega, kakršen bi po umetnikovem mnenju moral biti.
Kazalo