Mariborski župan Andrej Fištravec je ministrstvu za kulturo predlagal spremembo vladnega sklepa o sofinanciranju reševanja prostorske stiske Mariborske knjižnice. Foto: Mariborska knjižnica / Maja Logar
Mariborski župan Andrej Fištravec je ministrstvu za kulturo predlagal spremembo vladnega sklepa o sofinanciranju reševanja prostorske stiske Mariborske knjižnice. Foto: Mariborska knjižnica / Maja Logar
Andrej Fištravec
Ekipa aktualnega mariborskega župana namerava denar za knjižnico zagotoviti tudi s pomočjo prodaje družbe Farmadent, ki jo morajo prodati zaradi nove lekarniške zakonodaje. Foto: BoBo/Miloš Vujinović

Mariborski župan Andrej Fištravec je tako predlagal spremembo vladnega sklepa, s katero ne bi bili več zavezani, da lahko obljubljeni denar porabijo le v okviru prenove Rotovškega trga. Župan je v pismu ministrstvu zapisal, da je pri izvedbi omenjenega projekta prišlo do spremenjenih okoliščin oziroma tveganj, ki so razvidna iz obstoječe projektne dokumentacije.

Tehnično težko izvedljiv podvig
Med temi težavami župan omenja, da bi šlo na Rotovškem trgu za tehnično zelo težko izvedljiv projekt zaradi omejenega dostopa do območja, gradnja pa bi verjetno terjala tudi nepredvideno sanacijo okoliških stavb zaradi škode, ki bi jo povzročila dela pri prenovi stavbe. Ob tem je Fištravec v pismu pojasnil, da so že pred časom našli primernejši prostor za selitev knjižnice v stavbo nekdanje Probanke.

Sprva so razmišljali o nakupu ali najemu stavbe, ki je zdaj v rokah Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), v zadnjem obdobju pa se z državo dogovarjajo o menjavi nepremičnin, pri čemer se je notranje ministrstvo po zagotovilih iz občine že pozitivno odzvalo na njihovo ponudbo za lastništvo na treh nepremičninah, v katerih sedaj delujejo policijske postaje. Sicer pa namerava Fištravčeva ekipa denar za knjižnico zagotoviti tudi s prodajo družbe Farmadent, ki jo morajo prodati zaradi nove lekarniške zakonodaje.

Oziranje k stavbi v središču mesta
Po mnenju občinskih predstavnikov je stavba v središču mesta na Trgu Leona Štuklja v celoti primerna za knjižnično dejavnost, zaradi racionalizacije poslovanja bo mogoče tudi združevanje doslej zaradi prostorske stiske štirih ločenih enot. Ker je lokacija dostopna najširšemu krogu prebivalcev, so na mestni občini državo pozvali, da omogoči črpanje 2,67 milijona evrov za selitev v to stavbo in ne omejuje porabe denarja le na prenovo Rotovškega trga.

Tudi direktorica knjižnice Dragica Turjak je potrdila, da omenjeni prostori ustrezajo knjižnični dejavnosti. Ob tem direktorica dodaja še, da je dodaten argument za čimprejšnjo spremembo vladnega sklepa tudi dejstvo, da se rešitev prostorske problematike knjižnice v Mariboru odmika že več kot desetletje.

Predmet političnih obračunavanj
V aktualnem mandatu mestnega sveta je bil projekt tudi del medsebojnih političnih obračunov, saj je mariborski SMC z že omenjenim sklepom vlade dosegel, da bi ga na Rotovškem trgu financirali iz evropskega mehanizma celostnih teritorialnih naložb (CTN). Mestna uprava se s tem ni strinjala, saj želi denar porabiti za več drugih projektov, ki so jih medtem že potrdili kot del trajnostne mestne strategije.

Sicer pa osebje Mariborske knjižnice že dolga leta opozarja na kritično stanje prostorov osrednje enote knjižnice na Rotovškem trgu. Idejna rešitev za novo knjižnico na istem mestu je bila izbrana že leta 2008 in naj bi bila po takratnih napovedih uresničena v letu 2012, v času Evropske prestolnice kulture (EPK), a je bil projekt ocenjen na več kot 20 milijonov evrov.