Dnevi so se začeli z odkritjem spominske plošče kočevskemu rojaku kočevarskega rodu Romanu Erichu Petschetu (1907-1993), ki ga je izraelska organizacija Jad Vašem, ki skrbi za ohranjanje spomina na holokavst, imenovala za pravičnika med narodi. Foto: BoBo
Dnevi so se začeli z odkritjem spominske plošče kočevskemu rojaku kočevarskega rodu Romanu Erichu Petschetu (1907-1993), ki ga je izraelska organizacija Jad Vašem, ki skrbi za ohranjanje spomina na holokavst, imenovala za pravičnika med narodi. Foto: BoBo
Skozi Kočevje teče reka Rinža. Foto: BoBo
Kočevska je znana po številčni populaciji medvedov. Foto: BoBo

.

V sklopu skupnega projekta občin Kočevje, Semič in Dolenjske Toplice se v Kočevju drevi ob 18.00 začenjajo 2. dnevi kočevarske kulture. V okviru dnevov bodo pripravili vrsto prireditev, povezanih s kulturno in drugo dediščino nekdanjih prebivalcev nemškega rodu, Kočevarjev. Drevišnjega odprtja se bo udeležil predsednik republike Borut Pahor.

Kot so sporočili z Občine Kočevje, so se sodelujoče občine pri Dnevih kočevarske kulture, ki bodo potekali do nedelje, povezale z željo, da bi projekt postal tradicionalen. Prvič so jih lani pripravili v Občini Dolenjske Toplice, letos jih prirejajo na Kočevskem, prihodnje leto pa bo na vrsti semiška občina.

Pomembnost premoščanja razlik med narodi
Dodali so, da želijo z njimi ohranjati kulturo Kočevarjev, ki izginja ali je že izginila, in opozarjati na problematiko etničnih skupin ter potrebo po varovanju njihovih kultur. Hkrati vse prireditve Dnevov kočevarske kulture prinašajo sporočilo, da je premoščanje razlik med narodi še kako pomembno.

Dneve kočevarske kulture 2016 bodo drevi začeli z odkritjem spominske plošče kočevskemu rojaku kočevarskega rodu Romanu Erichu Petschetu (1907-1993), ki ga je izraelska organizacija Jad Vašem, ki skrbi za ohranjanje spomina na holokavst, imenovala za pravičnika med narodi. Spominsko ploščo, ki so jo vzidali na Petschetovi rojstni hiši, bo odkril predsednik republike Pahor.

V Pokrajinskem muzeju Kočevje bodo nato odprli razstavo o Petschetu, od torka do nedelje pa med drugim na različnih prizoriščih pripravljajo še filmski večer o Kočevskem in Kočevarjih, vodstvo po razstavi kočevarske krajine slikarja in kiparja Michaela Ruppeja in likovno kolonijo Kočevske znamenitosti.

Posvetili se bodo tudi starim potem po Kočevskem rogu, obiskali nekdanje kočevarske vasi in predstavili knjigo o znamenitih ljudeh, povezanih s Kočevsko, Mihaela Petroviča mlajšega.

Po podatkih leta 1992 ustanovljenega Društva Kočevarjev staroselcev, ki ima v Sloveniji približno 200 članov, so današnji sicer redki Kočevarji potomci v 14. stoletju naseljenih nemško govorečih kolonistov. Na tako imenovanem kočevarskem, pretežno gozdnatem območju pa je leta 1870 živelo največ oziroma približno 26.500 Kočevarjev.

Zaradi gospodarske krize v 30. letih preteklega stoletja in posledičnega izseljevanja se je pred drugo svetovno vojno njihovo število skrčilo na približno 12.500 nemško govorečih prebivalcev. Na pobudo nemških okupatorjev pa se je glavnina teh med drugo svetovno vojno izselila.