Sežanski inkubator je eden največjih v Sloveniji in edini izmed osemnajstih, ustanovljenih na začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja, ki je preživel. Foto: Inkubator Sežana
Sežanski inkubator je eden največjih v Sloveniji in edini izmed osemnajstih, ustanovljenih na začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja, ki je preživel. Foto: Inkubator Sežana

Sežanski inkubator je s prenovo nekdanje Iskrine stavbe pridobil dodatnih 500 kvadratnih metrov prostora za podjetniško dejavnost. Zanimanje za najem je veliko, možnosti za nadaljnjo širitev pa skorajda ni. Novi podjetniki bodo lahko prišli v inkubator le, če ga bo prej kdo zapustil.

Sežanski inkubator je eden največjih v Sloveniji in edini izmed osemnajstih, ustanovljenih na začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja, ki je prežível, je pojasnil vršilec dolžnosti direktorja, Stojan Gorup. "Ena naših prednosti je bila, da smo bili že na začetku dovolj veliki in smo bili zato lahko vzdržni kot inkubator, lahko smo preživeli tudi tista leta, ko država ni dajala nobene pomoči," je dejal.

Vseskozi imata pomembno vlogo obmejna lega in bližina glavne prometnice. Za sežanski inkubator se zato zanima tudi veliko italijanskih podjetnikov. "Sprejemamo tiste, za katere menimo, da spadajo v naš prostor, se pravi, da opravljajo inovativno dejavnost. Preostale - trgovce in podobno - usmerimo v iskanje drugih prostorov, v Sežani ali drugje," je še povedal Gorup.

Večino prostorov, ki so jih pridobili z obnovo Iskrine stavbe, jim je že uspelo oddati. "Povpraševanje je kar veliko. Nismo pričakovali, da bomo imeli že ob zaključku obnove več kot polovico prostorov oddanih. Ravno v teh dneh podpisujemo pogodbe," je pojasnil v. d. direktorja.

Ko bodo oddali vse prostore, bodo svoje zmogljivosti zapolnili. Možnosti za širitev ni več, za nove inkubirance bo treba pač počasi izprazniti obstoječe. "Do zdaj se je to dogajalo spontano. Nekateri so odhajali, drugi so pa prišli na njihovo izpraznjeno mesto," je še povedal Gorup in dodal, da naj bi se naložba v sanacijo, ki jo je inkubator financiral pretežno z lastnim denarjem, delno pa tudi s posojilom, povrnila v šestih letih.

Jasna Preskar, Radio Koper