Tudi za Avstrijce je naložba v Hočah pomemben projekt. Foto: EPA
Tudi za Avstrijce je naložba v Hočah pomemben projekt. Foto: EPA
Delo v gozdu, podiranje drevesa, drevo, deblo
Iniciativa nasprotuje poseku rogoškega gozda za potrebe nadomestnih zemljišč. Foto: BoBo
Iniciativa tudi z blokado pripravljena zaščititi rogoški gozd

vplivi na okolje in krčenje gozdov. Državi in občini očitajo pomanjkljivo obveščanje.

Razprave sta se udeležila predstavnika Magne Steyr Wolfgang Zitz in David Adam, ki sta predstavila podrobnosti projekta, poleg domačinov pa se je je udeležilo tudi več ljudi iz širšega okolja. "S slovenskimi delavci imamo odlične izkušnje tudi v naši graški tovarni. Seveda na dolgi rok ne bi bilo ekonomsko upravičeno, da bi karoserije prevažali 70 kilometrov sem in tja, vendar naša vizija predvideva vzpostavitev nove enakopravne lokacije, ki bo lahko proizvajala avtomobile v celoti," je zagotovil Zitz. Na vprašanje miklavškega župana Lea Kremžarja, ali bi lakirnico lahko gradili tudi v Avstriji, je odvrnil, da seveda bi jo lahko, vendar tam eno že imajo in ne potrebujejo nove.

Udeležencem razprave je bilo predstavljeno okoljsko poročilo, ki je sicer že nekaj časa javno objavljeno. Direktor E-net okolja Jorg Hodalič je v predstavitvi poročila dejal, da bo vzpostavitev tovarne zagotovo imela določene vplive na okolje, vendar bodo vsi škodljivi vplivi na zrak, vodo in hrup pod zakonsko določenimi mejnimi vrednostmi.

Glede vplivov na zdravje ljudi je dejal, da z gotovostjo ni mogoče napovedati, kakšen vpliv bi to lahko imelo, vendar doslej iz okolice podobnih obratov, kakršna sta tudi v Gradcu ali Novem mestu, ni bilo nobenih informacij o morebitnih škodljivih vplivih.

Lakirnica da, vendar ne na račun uničevanja gozdov
Besedo so dali tudi predstavniku civilne pobude, ki goreče nasprotuje sekanju rogoškega gozda, Simonu Žlahtiču. Po njegovih besedah tovarni ne nasprotujejo, želijo pa, da država prisluhne njihovim predlogom. Med drugim predlagajo, da bi nadomestna zemljišča raje uredili na nekaterih degradiranih območjih.

Tudi sicer je imel marsikdo od razpravljavcev pripombe predvsem na ravnanje države in občine, zlasti na račun pomanjkljivega obveščanja, manj pa na multinacionalko. Krajane skrbi za podtalnico, tiste bolj oddaljene in na višjih legah tudi to, kako bo vse skupaj vplivalo na njih. Kremžarja je zanimalo tudi to, ali bo njihova kanalizacija prenesla večji pretok vode ter dejstvo, da je okoljsko poročilo pripravljeno zgolj za prvo fazo projekta.

Madžari bi bili veseli
Hoški župan Marko Soršak je v razpravi opomnil, da bodo morebitnega propada projekta najbolj veseli Madžari, ki si želijo Magno privabiti v bližino Sombotela. Sam je še vedno prepričan, da je projekt dober.

Glede dogovorov z lastniki zemljišč je povedal, da so jih polovico finančno že realizirali, država pa prav tako ureja zadeve glede nadomestnih zemljišč. V dveh ali treh primerih dogovora še ni. Če ne bo šlo drugače, bodo te lastnike razlastili.

Država z Magno še vedno ni podpisala predvidenih pogodb, tudi Magnini načrti z Madžarsko naj še ne bi bili opuščeni, zato Soršak upa, da se ne bomo čez pol leta spraševali, zakaj Sloveniji nikoli ne uspe.

Vlada je danes kot ustanoviteljica javnemu gospodarskemu zavodu Rinka naložila, da se odpove zakupu 25 hektarjev zemljišč, ki služijo rogoškemu zaporu. Tudi ta bodo uporabili kot nadomestna zemljišča za kmete, ki želijo nadaljevati kmetijsko dejavnost.

Iniciativa tudi z blokado pripravljena zaščititi rogoški gozd