Okužene ličinke v pokriti zalegi gnijejo in odmirajo, zato se v čebelji družini izlega vedno manj čebel, družina na začetku postopno, pozneje pa hitro slabi in propade. Strokovnjaki še opozarjajo, da gre za zelo odporno sporo, ki ohrani kužnost več desetletij, sporoča Čebelarska zveza Slovenije. Foto: BoBo
Okužene ličinke v pokriti zalegi gnijejo in odmirajo, zato se v čebelji družini izlega vedno manj čebel, družina na začetku postopno, pozneje pa hitro slabi in propade. Strokovnjaki še opozarjajo, da gre za zelo odporno sporo, ki ohrani kužnost več desetletij, sporoča Čebelarska zveza Slovenije. Foto: BoBo

Čebelarji so vedno bolj ozaveščeni. Največkrat sami prijavijo sum na to bolezen. Če čebelar pravočasno obvesti pristojnega veterinarja, je tudi upravičen do nadomestila za nastalo škodo. Vse stroške v tem primeru krije proračun Republike Slovenije. Čebelarji, ki to kužno bolezen skrivajo, pa morajo vse stroške – tako sanacije kot preventivnih ukrepov – kriti sami.

Ivo Planinc
Ivo Planinc
Edina ukrepa sta preventiva in razkuževanje. Zdravila proti hudi čebelji zalegi ni, opozarja veterinar Ivo Planinc. Foto: MMC RTV SLO/Mojca Dumančič

Obe sta v lasti istega čebelarja, ki je tudi sam prijavil sum na bolezen. Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je uvedla trikilometrsko karanteno okoli obeh žarišč te kužne bolezni.

Ivo Planinc, veterinar za zdravstveno varstvo čebel pri novogoriški območni enoti Nacionalnega veterinarskega inštituta, je o odkritju bolezni povedal: "Čebelar nam je sam prijavil sum na bolezen. To je bilo 23. decembra. Pet dni pozneje smo bolezen potrdili. Gre za dve okuženi čebelji družini v Ajdovščini in Plačah. Takoj smo izvedli potrebne ukrepe."

Čebelar je moral satje neškodljivo uničiti, torej zakuriti v jami in pogorišče sanirati, zasuti z zemljo. V trikilometrskem krogu okrog vsakega žarišča pregledujejo vsa čebelarstva. S kliničnim pregledom ugotavljajo, ali se je ta bolezen razširila oziroma ali je žarišče še na kakšni drugi lokaciji. Karantenska zapora velja na območjih Ajdovščine, Dolenj, Dobravelj, Dolge Poljane, Lokavca, Kovka, Planine, Plač, Stomaža, Skrilj, Šmarij, Tevč, Ustij, Vrtovč, Vipavskega Križa, Velikih in Malih Žabelj ter Žapuž. Zapora bo veljala, dokler bolezni ne bodo zatrli.

Za to bolezen ni zdravila
Čebelarska zveza Slovenije sporoča, da "je huda gniloba čebelje zalege oziroma Pestis apium razširjena kužna in trdovratna bolezen. Povzroča jo sporogena bakterija Bacillus larvae. Okužene ličinke v pokriti zalegi gnijejo in odmirajo, zato se v čebelji družini izlega vedno manj čebel, družina na začetku postopno, pozneje pa hitro slabi in propade. Strokovnjaki še opozarjajo, da gre za zelo odporno sporo, ki ohrani kužnost več desetletij." "Edina ukrepa sta preventiva in razkuževanje. Zdravila proti hudi čebelji zalegi ni," opozarja Ivo Planinc.

Prepovedan promet s čebeljimi izdelki
Čebelarju z Ajdovskega, pri katerem so potrdili bolezen, so prepovedali promet s čebeljimi izdelki in medom. "Prepovedan je ves promet - se pravi z izdelki, prav tako pa tudi s čebelarskim orodjem. Odločba o trikilometrski zapori območja, ki jo je izdala Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin - poleg pregleda vseh čebelnjakov -, prepoveduje še premikanje čebeljih družin, čebel, matic, satja in čebelarskega pribora iz čebelnjaka ali v čebelnjak," je povedal Planinc. Veterinarja za zdravstveno varstvo čebel smo vprašali, ali je med, ki je iz okuženega satja izceden, oporečen oziroma nevaren ... Povedal je: "Ne, za ljudi ta med ni nevaren."

Kdo plača stroške
Na Primorskem so lani odkrili tri žarišča "čebelje kuge", kot hudo gnilobo čebelje zalege imenujejo čebelarji: dve na Pivškem in dve na Idrijskem. "So pa čebelarji vedno bolj ozaveščeni. Največkrat sami prijavijo sum na to bolezen. Če čebelar pravočasno obvesti pristojnega veterinarja, je tudi upravičen do nadomestila za nastalo škodo. Vse stroške v tem primeru krije proračun Republike Slovenije. Čebelarji, ki to kužno bolezen skrivajo, pa morajo vse stroške – tako sanacije kot preventivnih ukrepov – kriti sami," je razložil Ivo Planinc z novogoriške enote Nacionalnega veterinarskega inštituta.

Mojca Dumančič, TV Slovenija

Čebelarji so vedno bolj ozaveščeni. Največkrat sami prijavijo sum na to bolezen. Če čebelar pravočasno obvesti pristojnega veterinarja, je tudi upravičen do nadomestila za nastalo škodo. Vse stroške v tem primeru krije proračun Republike Slovenije. Čebelarji, ki to kužno bolezen skrivajo, pa morajo vse stroške – tako sanacije kot preventivnih ukrepov – kriti sami.

Ivo Planinc