Predstavnika novogoriške Civilne zaščite si ogledujeta opravljena intervencijska dela. Foto: Mojca Dumančič
Predstavnika novogoriške Civilne zaščite si ogledujeta opravljena intervencijska dela. Foto: Mojca Dumančič
false
Celotna vas je na plazovitem terenu. Foto: Mojca Dumančič
false
Na začetku so bile le lasaste razpoke na hišah, od leta 2000 do zdaj pa so se tako razširile … Foto: Mojca Dumančič
false
Po zadnjih intervencijskih delih, ko je novogoriška občina uredila odvodnjavanje in tako vodo umaknila iz plazišča, bodo meritve pokazale, ali je ukrep pomagal. Foto: Mojca Dumančič

Zato je vaščanom na pomoč priskočila novogoriška občina. S sto tisoč evri je poskrbela za odvodnjavanje plazišča in dodatne meritve razpok. Vaščani so razumljivo prestrašeni in po 15 letih zavlačevanja pri sanaciji ogorčeni nad državo.

Rok Peric, predsednik Krajevne skupnosti Gradišče nad Prvačino: "Občina nam je omogočila interventno rešitev. Hvaležni smo ji. Toda mi hočemo celovito rešitev. Po petnajstih letih, odkar je plaz začel drseti - nista ne plaz ne vas sanirana. In to je odgovornost države, ne občine. Država je prevzela skrb nad velikim plazom Gradišče nad Prvačino!"

»Hiša se nam je posedla za 15 centimetrov. Ponoči se sliši pokanje v zidovih. Strah nas je. In to že 15 let," pravi Zvonka Durcik, ki živi v ogroženi hiši na plazu.

Sto tisoč evrov le prva kaplja v blatno morje
Stjepan Miškovič iz štaba Civilne zaščite novogoriške občine je nesrečnim krajanom Gradišča nad Prvačino razložil: "Mi kot Civilna zaščita smo dejansko 'gasilci' – naredimo intervencijo, da preprečimo večjo škodo. Potem morajo drugi nadaljevati redna dela. In to je naloga države, ki se je kot 'skrbnica' velikega plazu v Gradišču nad Prvačino že pred 15 leti obvezala, da bo plaz sanirala. Očitno s figo v žepu."

Ker je največja nevarnost za vas na plazu voda, ki zamaka plazino, je občina poskrbela za odvodnjavanje na najbolj ogroženem delu štirih hiš v vzhodnem delu vasi. Boris Rijavec, geolog, tudi član občinskega štaba Civilne zaščite, je zaskrbljen: "Dejstvo je, da je bila zadeva absolutno neurejena. Greznice so bile v tako slabem stanju, da so puščale. Voda je nenadzorovano zatekala v plazino, in to je bil vzrok, da so se pojavljali premiki."

Zato je novogoriška občina za prvo fazo urejanja meteorne kanalizacije in meteornih voda namenila sto tisoč evrov. Toda to je šele začetek celovitega urejanja, je le prva kaplja v blatno morje …

Vodo preusmerili iz plazine, dodatne meritve
"Kanalizacijske cevi smo vkopali v dolžini 270 metrov. Te bodo zajele vso vodo s ceste in iz objektov. Uredili smo drenaže, sanirali greznice - in vso to vodo nadzorovano zdaj peljemo v dolino. Seveda to ni končna rešitev, bo pa zagotovo povečala stabilnost terena. Na najbolj kritičnih mestih smo preprečili vdor vode v plazino," je Rijavec povzel intervencijska dela na plazu.

Poleg tega so naredili tri vrtine pod najbolj ogroženimi objekti, vanje so vstavili merilnike za spremljanje premikov tal. Stjepan Miškovič ob tem opozarja: "Meritve moramo spremljati skozi daljše časovno obdobje, da lahko dobimo natančne podatke o premikih. Zdaj je še prezgodaj za natančno oceno, poteg tega je za nami dokaj sušno obdobje. Zagotovo bodo zadeve drugačne po daljšem dežju."

Kaj pa država?
Ko se je leta 2000 sprožil plaz na Gradišču nad Prvačino – takrat na zahodni strani vasi – je skrb za sanacijo prevzela država. Plaz, ki je ogrozil več kot 20 poslopij, so umestili med tako imenovane "velike plazove".

Država je po osmih letih od prvega zdrsa obupanim vaščanom Gradišča nad Prvačino vendarle zgradila pilotno steno, ki naj bi zadržala plaz. Ta je državo oziroma nas, davkoplačevalce, stala skoraj 2 milijona evrov. Zgradili so 170 metrov dolgo betonsko obzidje, štirideset pilotov zanj so sidrali do dvajset metrov globoko v zemlji.

Rijavec poudarja, da je pilotna stena sicer odigrala svojo obrambno funkcijo, toda za celovito zaščito vasi je samo ta stena premalo: "Vse to nič ne pomaga, če sanacije država ne spelje do konca. Še vedno se steka vsa voda iz greznic, cest, žlebov v zahodnem delu vasi za to pilotno steno. In to lahko razmere izjemno poslabša!"

Leta 2009 so se razmere res izrazito poslabšale. Zemljina je začela drseti tudi na vzhodni strani vasi. Zaradi počasnega, a vztrajnega drsenja zemljine se teren poseda, cesta, dvorišča in hiše pokajo. Še dodatne štiri hiše so na udaru.

Vaščani brez dogovorov države
Predsednik krajevne skupnosti je razočaran: "Tukaj se veliko vprašanj postavlja državi - na katera pa žal nimamo odgovorov." Pa bi si jih po petnajstih letih življenja v nevarnosti na plazu zaslužili. Tako jim nihče ne pove, kdaj bo denar za dokončno sanacijo, za nadomestne objekte, za varno življenje v vasi.

Z ministrstva za okolje in prostor so sicer poslali pisno sporočilo, iz katerega je razvidno, da lani za plaz na Gradišču nad Prvačino niso namenili nič denarja: "Kar zadeva plazove velikega obsega v vsej državi – so bila v letu 2015 namenjena sredstva v višini 81.471 evrov za spremljanje premikov zemljine na plazu Slano blato v občini Ajdovščina, plazu Stovže v občini Bovec ter plazu Macesnik v občini Solčava."

Za letošnje in prihodnje leto ima ministrstvo za velike plazove rezerviranih 4,5 milijona evrov. Na vprašanje, kje in kako jih bodo porabili, pa odgovarjajo: "V letu 2016 bodo izvedena nujna vzdrževalna dela na že izvedenih objektih odvodnje, ponovno se bodo vzpostavili sistematični monitoringi premikov zemljine. V letu 2017 bomo začeli gradbena dela na lokacijah, kjer bodo monitoringi premikov kazali največje premike zemljine."

Ko vprašamo konkretno za plaz Gradišče nad Prvačino, je odgovor: "Zdaj bodo na vrsti odkupi zemljišč, potrebnih za obratovanje in vzdrževanje izvedenih objektov, predvidena je sanacija poškodovanih stanovanjskih objektov in krajinska ureditev ter zasaditev prizadetega območja."

Vaščani, ki jim zidovi hiš pokajo nad glavami, si zaslužijo konkretnejše odgovore, kdaj bodo njihove hiše varne.