V lanskem obdobju so v dnevno bolnišnico sprejeli približno 1.300 pacientov, načrti za prihodnjih pet let so, da bi teh primerov bilo od 5.000 do 6.000 tisoč, kasneje še več. Gre za še en primer racionalizacije delovnih procesov, ki bo za bolnišnico pomenil tudi bistveni prihranek.

V splošni bolnišnici Izola letno na oddelke sprejmejo približno 23.000 bolnikov. Z novo naložbo računajo, da bi jim jih v desetih letih, po vzoru Zahoda, v dnevni bolnišnici uspelo sprejeti od 50 do 60 odstotkov. Direktor Radivoj Nardin pri izračunu prihrankov v prvi fazi prisega na zmernost. "V prvi fazi bo zelo malo, ker se moramo še organizirati, pozneje pa mislim, da bi lahko imeli 30 odstotkov stroškov manj, kot če bi ta pacient ležal v hospitalnem delu."

Poleg dolgoročno upoštevanega prihranka je ena od bistvenih prednosti dnevne bolnišnice zmanjševanje možnosti bolnišničnih okužb. Če se zdravljenje ne bo končalo v 12 urah, bo pacient nameščen na ustreznem bolnišničnem oddelku.

Strokovno podporo, tudi pri organizaciji dela, je dalo ministrstvo za zdravje, v gradbena dela in opremo pa je bolnišnica vložila svoj denar. Gre za dobrih 400 tisoč evrov. Kadrovsko oddelek še izpopolnjujejo. "Delamo komaj prve korake na tem področju in ne bi radi, da bi se izkazalo, da smo kadrovsko predimenzionirani," pravi Nardin.

Izolska bolnišnica ni prva z dnevno bolnišnico, je pa nimajo še vse regijske, poudarja ministrica Milojka Kolar Celarc. "Prav zaradi tega je odprtje te bolnišnice predvsem velika pridobitev za prebivalce primorske regije."

Letošnje naložbe v Izoli so se s tem pravzaprav šele dobro začele. Že jutri bodo v neposredni bližini začeli graditi center za endoskopije. Pogodba z izvajalci predvideva dokončanje del v stotih dneh.