Edini električni potniški vlak na prenovljeni progi, pa še del proge mora potovati počasneje, saj ta ni elektrificiran. Foto: MMC RTV SLO
Edini električni potniški vlak na prenovljeni progi, pa še del proge mora potovati počasneje, saj ta ni elektrificiran. Foto: MMC RTV SLO
Železnica Pragersko Hodoš
Del daljnovoda pelje tik ob medicinski kliniki. Njen lastnik ne deli ocene Železnic, da vpliv sevanja ni zdravju nevaren. Foto: MMC RTV SLO
Železniška proga
Projekt modernizacije proge je trajal sedem let. Foto: BoBo

Potem ko so s pompozno slovesnostjo 10. junija v Murski Soboti uradno predali namenu modernizirano in elektrificirano železniško progo med Pragerskim in Hodošem, na tej relaciji vozi le mednarodni vlak z električno vleko ter štirje tovorni električni na dan. Razlog pa ni zgolj premalo električne energije zaradi nezgrajenega daljnovoda med Mursko Soboto in Mačkovci, ampak pa tudi to, da Slovenske železnice nimajo dovolj elektromotornih garnitur.

Del dovoljenja razveljavljen
Le en potniški vlak z električno vleko, mednarodni, enkrat na dan iz pokrajine ob Muri vozi proti prestolnici. Sicer pa morajo električni vlaki pri Mačkovcih voziti počasneje zaradi nedokončanega daljnovoda.
Gradnjo le-tega so morali ustaviti, ker je upravno sodišče razveljavilo del gradbenega dovoljenja ob zasebni kliniki. A lastniku je upravna enota pred kratkim vnovič izdala odločbo o omejitvi lastninske pravice za del zemljišča. Presodili so, da je vpliv elektromagnetnega sevanja v mejah dopustnih.

"Mejne vrednosti, ki jih omenjajo, so preventivne vrednosti za akutne učinke elektromagnetnega sevanja, ne varujejo pa pred kroničnimi učinki," je povedal Sašo Šraj s klinike Rimska Čarda. Šraj vztraja, da so načrtovalci daljnovoda prezrli njegov objekt, čeprav je dobil gradbeno dovoljenje še pred sprejetjem državnega lokacijskega načrta za daljnovod, kar je razvidno tudi v javno dostopnih evidencah.
Na okoljskem ministrstvu, ki je izdalo gradbeno dovoljenje za daljnovod, pojasnjujejo, da je bil državni lokacijski načrt javno razgrnjen in da je bilo sporno zemljišče še leta 2010 v uradnih evidencah GURS-a v kmetijski rabi.

"Če drugega ne, bi moralo ministrstvo za okolje voditi evidenco o tem, za kaj je izdalo gradbeno dovoljenje," je to komentiral Šraj.

Elektro ni omenil 110-kilovoltnega daljnovoda
Moti ga tudi, da mu Elektro Maribor leta 2007 oziroma leto prej, kot je dobil gradbeno dovoljenje, v projektnih pogojih ni omenil 110-kilovoltnega daljnovoda. "Namen projektnih pogojev je podati pogoje v zvezi z obstoječimi ureditvami," je povedala Mihaela Šnuderl z Elektra Maribor.

Razočarani so tudi v civilni iniciativi. "Neverjetna aroganca in prezir energetskih lobijev z zavedanjem in vedenjem, da bodo na koncu tako ali tako uveljavili svojo zgodbo," je na to povedala Martina Horvat s Civilne iniciative za okolju prijaznejši daljnovod. Šraj pravi, da bo svojo pravico iskal do Evropskega sodišča.