Braslovčani so danes spet pozvali državo in pristojne institucije, da ne vztrajajo pri predlagani trasi Velenje-Šentrupert, ker predstavlja dokazano slabo rešitev. Zavzemajo se za resnično celovito in izčrpno vrednotenje strokovnih mnenj, upajo pa tudi na pripravo korektne dolgoročne ocene posledic in vplivov umestite hitre ceste med avtocesto Šentilj-Koper in mejo z Avstrijo. Foto: BoBo
Braslovčani so danes spet pozvali državo in pristojne institucije, da ne vztrajajo pri predlagani trasi Velenje-Šentrupert, ker predstavlja dokazano slabo rešitev. Zavzemajo se za resnično celovito in izčrpno vrednotenje strokovnih mnenj, upajo pa tudi na pripravo korektne dolgoročne ocene posledic in vplivov umestite hitre ceste med avtocesto Šentilj-Koper in mejo z Avstrijo. Foto: BoBo
Irena Majcen
Ministrica za okolje in prostor Irena Majcen zatrjuje, da v delu, kjer cesta posega na najboljša kmetijska zemljišča, ustreznejše rešitve ni bilo mogoče najti. Foto: MMC RTV SLO/Aljoša Masten

Vladni sklep namreč umešča traso hitre ceste različice F2 od Velenja do Šentruperta, Braslovčani pa so prepričani, da obstajajo cenejše, krajše in celostno boljše možnosti. Pravijo, da nasprotujejo izbiri te različice, ker je najdražja izmed mogočih, saj s ceno 480 milijonov evrov za 14 kilometrov predstavlja najdražji odsek hitre ceste v Sloveniji.

Med vsemi različicami bo ta trasa prav tako uničila približno 100 hektarjev najbolj obdelovane zemlje, saj velik del odseka ceste poteka prek najboljših kmetijskih zemljišč z obsežnim namakalnim sistemom.

Grožnje z državljansko nepokorščino
"Menimo, da je zdaj čas za pametno rešitev, ker EU ne sofinancira novih cestnih projektov, prijateljem iz Koroške pa sporoča, da je lahko hitro zgrajena samo cenovno ugodna različica brez predorov," navajajo v iniciativi.

Če država ne bo spremenila svoje odločitve, pa bodo Braslovčani uporabili vse oblike državljanskih nepokorščin.

Član iniciative Domen Marovt je ob tem opozoril, da je najcenejša različica predlagane avtoceste trasa Velenje-Podlog ali razširitev obstoječe ceste Arja vas-Velenje, predlagana trasa F2 pa za kmete v Braslovčah pomeni nazadovanje, ker bi šla skozi hmeljišča.

Po njegovih besedah noben argument ne gre v korist predlagani trasi avtoceste od Velenja do Šentruperta. Ta del trase ni le ekološko nesprejemljiv, temveč je sporen tudi iz prometne učinkovitosti, je ekonomsko potraten in ne povezuje Celja in Velenja, meni.

Tej trasi nasprotujejo tudi v Šmartnu ob Paki
Predlagani trasi avtoceste pa nasprotujejo tudi v civilni iniciativi Šmartno ob Paki. V tej občini bi načrtovana trasa potekala neposredno nad domovanji od 300 do 400 prebivalcev, katerim bi se zaradi onesnaževanja in hrupa ter prašnih delcev bistveno poslabšali bivanjski pogoji.

Poleg tega bi trasa potekala po obronku Gore Oljke in sekala tudi večino zelo obiskanih planinskih poti na goro. Izgradnja ceste bo za vedno uničila tudi turistične možnosti razvoja Šmartnega ob Paki, ocenjujejo v tej iniciativi.

Ministrstvo: Ustreznejše rešitve ni bilo mogoče najti
Ministrica za okolje in prostor Irena Majcen pa je v pogovoru za Večer povedala, da je del sporne osi eden izmed delov celotne tretje razvojne osi.

"Jaz se zavedam, da je Savinjska dolina že v preteklosti dala zemljišča za zdajšnji potek avtoceste - takrat je bilo nekoliko manj nasprotovanj. Ti kraji so doživeli razvoj v veliki meri tudi zato, ker danes ustrezna infrastrukturna povezava pomeni za kraj in prebivalce zelo veliko. Tako bi si upala trditi, da ne le Velenje, temveč celotno prebivalstvo do Koroške željno pričakujejo to rešitev," je za časnik dejala ministrica.

Dodala je še, da v delu, kjer cesta posega na najboljša kmetijska zemljišča, ustreznejše rešitve ni bilo mogoče najti.

Vsaka trasa ima svoje pomanjkljivosti
Na ministrstvu za okolje in prostor so tudi v sporočilu za javnost zapisali, da nekatere navedbe Civilne iniciative Braslovče niso točne. "Investicijska vrednost F2-2 po idejnem projektu iz avgusta 2012 znaša 314 milijonov EUR, in ne 480 milijonov evrov, kot navaja civilna iniciativa," so zatrdili, ob tem pa poudarili, da se ta številka ne sme primerjati z ocenjenimi vrednostmi drugih variant, ker za druge variante ni bil izdelan natančen idejni projekt ampak so investicijske ocene samo na ravni študije variant.

"Prostorsko načrtovanja in umeščanja objektov v prostor je iskanje kompromisnih in izvedljivih rešitev, pri čemer ni mogoče sprejemati odločitev le na podlagi ozkih segmentov (na primer kmetijska zemljišča, dolžina trase in cena) ampak je potrebna analiza, povezava in sinteza vseh dejavnikov (gospodarski, socialni, okoljski). Varianta F2 je bila tako strokovno ocenjena, kot celostno najustreznejša trasa v študiji variant (2007-2008), ki je obravnavala in analizirala vse te vidike," so zapisali.

"Ob tem pa ni zanemarljivo tudi dejstvo, da ima vsaka trasa v nekem segmentu svoje pomanjkljivosti (F2-2 – kmetijska zemljišča, F3b – ohranjanje narave, F6 – zapiranje koridorja)," so še poudarili.