Protest proti plinovodu. Foto: MMC RTV SLO/Mojca Dumančič
Protest proti plinovodu. Foto: MMC RTV SLO/Mojca Dumančič
Protest proti plinovodu
Šel bo čez kakovostna kmetijska zemljišča. Foto: MMC RTV SLO/Mojca Dumančič
Protest proti plinovodu
Že postavljeni plinovod. Foto: MMC RTV SLO/Mojca Dumančič

Kmetje to razumejo – toda ne na račun rodovitne zemlje, se pridušajo. Če njihove pripombe ne bodo upoštevane – napovedujejo ustavni spor.

Kmetje, ki bodo ob najboljšo zemljo, so s transparenti opozorili na neživljenjsko traso načrtovanega plinovoda. Ivan Fornazarič z Vogrskega: "Ne vidim logike, zakaj ne bi plinovodne cevi vkopali ob samo avtocesto, ker to že vsi v razviti Evropi to delajo." To nadomestno traso, s katero bi prihranili na stotine hektarjev sadovnjakov in drugih trajnih nasadov, predlagajo že dlje časa, toda na Plinovodih so za njihove besede gluhi. Na naša dodatna vprašanja pa so nam s Plinovodov pisno sporočili: "Koridor za umestitev plinovoda M3/1 je bil izbran na podlagi strokovnega vrednotenja iz prostorskega, funkcionalnega in okoljskega vidika. Pomembno izhodišče je bilo to, da je v območju že obstoječi prenosni plinovod. Potek koridorja plinovoda M3/1 ob hitri cesti ne bi omogočal navezovanja nadzemnih objektov plinovoda M3/1 na obstoječe nadzemne objekte in združevanja njihovih platojev." Očitno o spremembi oziroma premiku cevi k hitri cesti ne razmišljajo.
Plinovod zaradi Italijanov?
Nov 30-kilometrski prenosni plinovod M3/1 Ajdovščina—Šempeter pri Gorici je načrtovan vzporedno z že obstoječim plinovodom. Zakaj ta naložba? Plinovodi odgovarjajo: "S plinovodom M3/1 se povečujejo vstopne zmogljivosti prenosnega sistema za oskrbo slovenskega plinskega trga in za namen čezmejnega prenosa iz smeri Italije v Slovenijo in sosednje države. Dodaten pozitiven učinek plinovoda bo manjša odvisnost od drugih interkonekcijskih točk in dostop do novih virov zemeljskega plina." Na naša nadaljnja vprašanja, ali je brez novega plinovoda oskrba s plinom v Sloveniji ogrožena, ali gre samo za transportno cev do sosednje Italije in - ali imajo sosedje, Italijani, terminsko zahtevo, do kdaj zgraditi ta nov plinovod – pa: "Prenosni plinovod M3/1 predstavlja povečanje obstoječih zmogljivosti na italijansko-slovenski prenosni plinovodni povezavi in je za slovenski sistem pomemben, saj nimamo svojega podzemnega skladišča in ne svojega vira zemeljskega plina. Je pomemben prispevek v smislu dostopa do novih virov plina. Terminske zaveze glede gradnje s sosednjimi sistemi ni." Kmetje pa so prepričani, da gre za naložbo predvsem zaradi sosedov, Italijanov, da bodo Plinovodi dobro tržili novo transportno pot – in da na račun zaslužka teptajo domačo zemljo. S kmeti je potegnil tudi župan občine Renče – Vogrsko Aleš Bucik: "Očitno je država dala prednost infrastrukturi, in ne kmetijstvu, kar je velika in neodpustljiva napaka."
Državna prostorska uredba
Tudi vlada je prisluhnila Plinovodom (in ne kmetom), ter na svoji 165. redni seji izdala uredbo o državnem prostorskem načrtu za prenosni plinovod do meje z Italijo. Trasa je dolga 29,3 kilometra, poteka vzporedno z obstoječim prenosnim plinovodom. V vladnem sporočilu so zapisali: "Za državni prostorski načrt je bil izveden postopek celovite presoje vplivov na okolje v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja. Presoja vplivov na okolje ni bila narejena. Investitor bo pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja moral dobiti okoljevarstveno soglasje po predpisih, ki urejajo varstvo okolja." Kmetje oziroma lastniki zemljišč so torej postavljeni pred dejstvo – trasa je dokončna. Glede presoje vplivov na okolje upajo na pomoč "njihovega" ministrstva, torej ministrstva za kmetijstvo. Vendar ... "Ko smo bili pozno jeseni na pogovorih v Ljubljani na obeh ministrstvih, okoljskem in kmetijskem skupaj s Plinovodi in projektanti – se je naše resorno ministrstvo postavilo na stran kmetov. Toda to je bilo tudi vse. Od takrat nikakršnega premika ni. Kmetijsko ministrstvo je povsem pasivno glede naših težav s tem načrtovanim plinovodom," je razočaran Žan Bric, mlad kmet – prevzemnik z Vogrskega.
Rane (še) po prvem plinovodu
Kmetje so toliko bolj razočarani, saj so se "opekli" že pri prvem plinovodu na tej isti trasi, kjer načrtujejo novega, še z nekajkrat večjimi cevmi. Ivan Bric z vogrinske Furlanove kmetije: "Res je, imamo slabe izkušnje že s starim plinovodom. Rastlinje ob tej trasi ne raste oziroma raste zelo slabo. Vidi se koridor, kjer je zemlja popolnoma opustošena, čeprav Plinovodi trdijo, da so jo vrnili v prejšnje stanje. To je nemogoče. Poleg tega imamo mi na spodnjem Vipavskem večinoma trajne nasade, sadovnjake in vinograde vzdolž načrtovanega koridorja. Plinovodi pa po postavitvi cevi ne dovolijo več trajnih nasadov." Žan Bric dodaja: "Tudi sanacija po sami gradnji se nam zdi zelo vprašljiva. Tu gre za težka tla in je sanacija toliko težja, kot sicer na drugih lahkih tleh. Ne verjamemo, da bo kadar koli kdor koli po takšnem posegu lahko vzpostavil prejšnje stanje naših kmetijskih zemljišč." Kmetje ob tem opozarjajo, da niso in nočejo biti zaviralci naložb, tudi infrastrukturnih ne. Jože Gregorič z Vogrskega je že večkrat poudaril: "Mi sploh nismo proti plinovodu. Saj vemo, da mora razvoj naprej, da industrija potrebuje plin. Smo pa proti trasi, ki jo je "požegnala" tudi država – torej proti cevem v naši najrodovitnejši zemlji. Zato – še enkrat ponavljam – predlagamo traso ob obstoječi hitri cesti, kjer bi bilo škode najmanj."
Ustavni spor in letna renta
Kmetje kljub državni prostorski uredbi puške ne bodo vrgli v koruzo. Še vedno upajo, da bodo svojo zemljo obdržali nedotaknjeno. "Očitno ne bo šlo drugače, kot da ustanovimo civilno iniciativo in sprožimo ustavni spor. Podporo župana imamo. Upam, da se bo končno prebudilo tudi kmetijsko ministrstvo, če je že okoljskemu ministrstvu za naše okolje vseeno," je napovedal Ivan Bric. Pomagala pa bo tudi območna Kmetijsko-gozdarska zbornica. Njen predsednik Franc Vodopivec: "Če bo država zmagala oziroma če bodo zmagali Plinovodi in bo trasa zasekala v najboljšo zemljo, bomo zahtevali letno rento za degradirana zemljišča. To možnost poznajo v Italiji, Avstriji, Nemčiji, v vseh razvitih državah. Pri nas zakonodaja tega (še) ne omogoča. Zato bomo vse sile usmerili v to, da bo zakon o odškodninski renti vložen v parlament in da bo tudi ugledal luč sveta. Mnogi nas opozarjajo, da nam to lahko prepreči energetski lobi. Toda mi se ne bojimo. Vztrajali bomo, saj je tudi lastnikov zemljišč toliko, da bo njihov glas moral biti slišan. In uslišan."