Lokalne novice
Letošnji pridelek češenj je prepolovljen. Kljub temu Mavričevi zagotavljajo, da cena ostaja enaka lanski – pet evrov za kilogram. Foto: Mojca Dumančič
Največ češenj na svetu rdeči v Turčiji - kar 400 tisoč ton vsako leto. Drugi največji proizvajalci češenj so ZDA, Iran, Italija in Rusija. Na svetu je priznanih 55 različnih vrst češenj.
Denis Mavrič je odločen, da bo svojo življenjsko pot nadaljeval na sadjarski kmetiji, vsako jutro pomaga pri obiranju češenj. Kot pravi, je na začetku sezone težko, saj prsti precej bolijo. Vsako češnjo je treba namreč odtrgati s pecljem. Toda v nekaj dneh bo koža na prstih utrjena, že skorajda usnjena - in obiranje bo lažje. Foto: Mojca Dumančič
Češnje zorijo skozi od šest do sedem češnjevih tednov. Najboljše so v prvi polovici junija, ko dozorijo najslajše briške avtohtone češnje – napoleonke. Zato takrat v Brdih pripravijo tradicionalni praznik češenj. Letos bo vrhunec praznovanja od šestega do osmega junija na Dobrovem.
Aleksij Mavrič bi češnjeve nasade širil, obnavljal, toda že leto dni ni iz države nikakršnega razpisa za spodbujanje sadjarjev. Za hektar češnjevega nasada na terasastih gričevnatih terenih v Brdih pa potrebuje več kot 20 tisoč evrov. Foto: Mojca Dumančič
Na pobudo Dolores Mavrič so na domačiji v Kojskem začeli sadje tudi sušiti. Tako imajo v ponudbi lahko češnje vse leto – zdaj sveže, potem sušene, tudi vložene v kompotih, kuhane v marmeladah, mož Aleksij Mavrič je mojster češnjeve žganjice, Mavričevi pa so najbolj poznani po sladkih »pijanih« češnjah – pregrešno dobrih češnjevih »čokolatinih…« Foto: Mojca Dumančič
Pri obiranju češenj pridejo prav vsake delovne roke. Delovna Brika jih v eni uri nabere tudi do osem kilogramov, manj izkušene obiralke seveda precej manj. Foto: Mojca Dumančič
Mavričevi s Kojskega svoje češnje prodajajo pod blagovno znamko »Briška hrustavka«. Kartonasta škatla, na kateri je zapisano ime sadjarja, datum trganja in sorta češenj, je ob koncu nabiranja tudi prekrita z zaščitno mrežico. Dolores Mavrič ob tem opozarja, da marsikateri na trgu zlorabljajo znamko "Briška hrustavka". Foto: Mojca Dumančič

Prve češnje so najslajše

Briške češnje že rdečijo
7. maj 2014 ob 07:41,
zadnji poseg: 7. maj 2014 ob 17:39
Goriška brda - MMC RTV SLO

Prve, čeprav še drobne in vodene, so najslajše ... Češnje, seveda ... V Goriških brdih letos rdečijo kar mesec dni prej kot običajno. Zorijo na 120 hektarjih, žal pa je letos češnjeva letina prepolovljena.

Krivca sta češnjeva muha in plodova vinska mušica. Toda skozi šest češnjevih tednov se boste češenj zagotovo lahko dodobra nazobali.

Brici cen niso dvignili – pri Mavričevih v Kojskem, ki smo jih obiskali, jih lahko kupite za pet evrov, briške branjevke jih ob cesti prodajajo po šest evrov. Najslajše je sicer češnje zobati v sadovnjaku, pri nabiranju za trg pa precej trpijo prsti ...

Prav vsako češnjo je namreč treba odtrgati s pecljem. In po nekaj tisoč odtrganih – verjemite, prstov skorajda ne čutite več …

Denis Mavrič, mlajši sin, ki bo sadjarsko tradicijo na domačiji Mavričevih nadaljeval, pravi: "Te dni smo začeli z obiranjem. Prsti še niso utrjeni, tako da kar bolijo. Ko pa se bo koža utrdila, ko bo na prstih ustrojena kot usnje, bo šlo lažje. Potem bodo prsti tekli kot ur'ca!" Mama Dolores Mavrič je nadaljevala: "Najbolj pridna Brika lahko v eni uri nabere od pet do osem kilogramov češenj. Ampak tako pridne so le redke. Večina tega ne zmore."

Letina prepolovljena
Mavričevi imajo v Kojskem in okolici tri in pol hektarje nasadov, od tega sta dva hektarja v visoki rodnosti, preostalo so še mladi nasadi. Ob dobri letini pridelajo do 15 ton češenj. Aleksij Mavrič, gospodar na sadjarski kmetiji, je letos zaskrbljen: "Imeli smo zelo močen napad cvetne monilije. Ta glivična bolezen je češnje prizadela zaradi res velike vlage, ki je bila čez zimo. Zdaj se bojimo še plodove monilije. Toda naredili bomo vse, da teh petdeset odstotkov češenj, ki so nam ostale na drevesih, ubranimo. Kupcev ne smemo razočarati. Češnje prodajamo šolam, ki so v sistemu zdrave domače prehrane, nekaj tudi velikim trgovskim verigam."

Prve so zgodnje hrustavke - Early Burlat
Prve češnje, ki jih pobirajo, so znamke Early Burlat oziroma "zgodnje hrustavke". Mavričevi sicer stavijo predvsem na domače, briške avtohtone sorte: od napoleonske do karnjevke … Te so tudi odpornejše proti raznim morebitnim boleznim. Dozorele bodo pozneje, vrhunec bo nekje sredi junija.

V Brdih imajo tudi urejene češnjeve poti, poimenovane po starih sortah tega sadeža, ki je k hiši prinesel prvi denar v letu. Zanimiva imena češenj so: prvač'nce, drug'nbernce, dujaki, čufarce, ivanke, bela cepika, čempevka … Za napoleonko - hrustavko, po kateri so Brda najbolj prepoznavna – pravijo, da je dobila svoje ime zaradi oblike. Češnja je namreč prav takšna, kot je bil znameniti Napoleonov klobuk …

Zaščiteno ime – briška hrustavka
Mavričevi prodajajo svoje češnje pod zaščiteno blagovno znamko briška hrustavka. Pakirane so v kartonaste škatle, na katerih je napisano ime proizvajalca in datum obiranja.

Naložba v blagovno zaščito in embalažo je bila nujna, saj le tako lahko zaščitijo in dokažejo izvor svojega kakovostnega sadja. Dolores Mavrič namreč opozarja: "Pod imenom briška češnja na našem trgu prodajajo marsikaj. To je težava, s katero se soočamo vsak dan. Sicer se borimo s tem, ampak zelo neuspešno."

Ni podpor za obnove
Aleksij Mavrič bi rad širil sadovnjake, toda brez državnih spodbud ne bo šlo: "Žal že eno leto ni razpisanih nikakršnih subvencij. Vse skupaj stoji. Sami pa obnove oziroma postavitve novih sadovnjakov ne zmoremo. Ker gre tu za gričevnat in strm teren, moramo najprej urediti terase, drenaže … Vsaj 20 tisoč evrov stane pri nas en hektar novega češnjevega nasada."

Sicer je v Brdih 120 hektarjev češnjevih nasadov, kar je v primerjavi s tem, kar so Brici imeli pred desetletji, zelo malo. Pred prvo svetovno vojno so jih pridelali 3.500 ton, med prvo in drugo svetovno vojno je v Brdih zorelo kar 7.200 ton češenj.

Najbolj krizno obdobje je bilo v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja, saj je pridelava drastično upadla. Po letu 1980 pa se je s pojavom šibko rastočih podlag, na katerih vzgajajo nižja drevesa, ki omogočajo lažje in hitrejše obiranje, zanimanje za sajenje češenj spet povečalo. Zdaj je obnove do deset hektarjev na leto, kar pa je vsekakor premalo.

Sveže in zdravo, uporabno pa prav vse!
In še nekaj koristnih podatkov o "rdečelični gospodični", kot tudi ljubkovalno pravijo briški češnji … Svežino češnje boste prepoznali po peclju. Pecelj svežega sadeža je izrazite zelene barve, pecelj stare češnje pa je temnejše barve, skoraj črn, uvel in zgrbančen ... Vsekakor pa ne kupujte češenj, ki so brez pecljev.

Češnje so tudi pravi vrelec zdravja! Priporočajo jih tistim, ki imajo težave s srcem, ki se zdravijo zaradi raka, ki trpijo bolečine, ki imajo težave s kostmi … Vplivajo tudi na izboljšanje miselne funkcije, pomagajo pri fizični in umski izčrpanosti, izboljšajo razpoloženje. Nekateri trdijo, da je trideset češenj skorajda tako učinkovitih kot najblažji aspirin! Zobanje češenj svetujejo bolnikom z artritisom.

Tudi peclji češenj so uporabni. Čaj iz posušenih pecljev deluje odvajalno, priporočajo ga predvsem pri težavah zaradi ledvičnih kamnov. Za pripravo čaja potrebujete manjšo pest pecljev, ki jih v litru vode kuhate do tri minute. Odstavite in čez 15 minut precedite.

Pozor! Koščica v notranjosti češnje je strupena in je nikakor ne smeti uživati! Lahko pa češnjeve koščice uporabite v blazinah, ki delujejo kot termofor. Ko se koščice kot polnilo blazine segrejejo, toplo blazino postavite na dele telesa, kjer se pojavlja bolečina, glavobol, napetost, slaba prekrvavitev … Češnjeva blazina oddaja toploto vsaj pol ure. Vsaj dva meseca pa bodo sveže češnje prvovrstno vabilo h gostoljubnim Bricem!

Mojca Dumančič, TV Slovenija

Foto: Mojca Dumančič

VIDEO
Prve domače češnje že dozorele
Prijavi napako
Komentarji
Gravesen
# 07.05.2014 ob 07:57
Prve češplje pa še bolj!
Bivši uporabnik
# 07.05.2014 ob 12:43
Češnje je najlepše jesti direktno z drevesa. Če jih kupiš ali če jih nabereš v skledo potem to več ni to.
oliva
# 07.05.2014 ob 12:52
Itak, @shostakovich.
Samo eni pač nimamo (več) te možnosti, žal.

Kako rada sem imela tetino češnjo!
Že samo plezanje nanjo je bilo super; potem pa si sedel med vejami, na veji, hrustal hrustavke, na polno si se jih najedel, peške in peclje si metal dol in užival. :)
Lepo časi.

In ko cvetijo! <3

Nekaj najlepšega in kot rečeno najboljšega. :)
foteljas
# 07.05.2014 ob 20:24
Češnje so super,
....le z nakupom kaže malo počakati....v soboto jih je en model ob izolski obvoznici prodajal po 15 evrov...?????
Z vsem spoštovanjem sicer, ...vendar jaz sem se mu zahvalil...
MatoX
# 07.05.2014 ob 12:10
Ljubim češnje! Letos so res zelo rane.
Najboljše je imeti rano in pozno sorto in jih imaš skoraj 2 meseca. :)
Polymath
# 07.05.2014 ob 15:01
oliva. Kupiš si eno gredico nekje, če si kje v mestu, jo kupiš na podeželju, zraven nekšnih sosedov. Tam posadiš češnjo, pa ni lepšega. Jaz sem si doma kupil (nekoč) sosedovo parcelo, ki se je držala moje parcele kjer mam hišo, pa sva z našo jo zagradila z mrežo in naredila sadovnjak polno sadja. Češnje še niso rdeče, bodo pa počasi. Komaj čakam. So pa tako rodne letos, kot še nikoli.
assange
# 07.05.2014 ob 10:40
češnja je pri meni od od domačega sadja na tretjem mestu.
Pa še to samo zato, ker jih je težko nabirati, sicer bi bila na prvem.

Bakasliškovič, ti pa se kar višnjevca drži.
mikic007
# 08.05.2014 ob 20:31
Malo povrsen izracun si naredil, ceprav se seveda strinjam, da nekaj vendarle zasluzijo. In strinjam se tudi s tem, da subvencije ne potrebujejo. Od teh 15 ton se precej cesenj zavrze, veliko se jih proda precej pod ceno, kot si jo navedel. Potrebno je placati nabiralce, prodajalce, kupiti in servisirati kmetijsko mehanizacijo, zgraditi in opremiti gospodarska poslopja, priskrbeti in placati transport in se precej sem pozabil. Cifra je se vedno visoka, a nato pride slaba letina, ali raje dve, se kaksna toca. Neurje unici dela nasada, potrebno ga je obnoviti, izpad dohodkov imas par let ...

Seveda imas se druge vire prihodka, je le kmetija, ampak ce imas 15 ton cesenj ne mores imeti se 20000 litrov vina, 50 ton psenice ipd. In ko je vreme slabo, je vecina letine slaba. V glavnem, subvencije obstajajo tudi zato, da imajo ljudje delo in tudi kaj pridelajo za vecjo samooskrbo. Unicis kmeta in si ga unicil za vedno in tega se je potrebno zavedati, ceprav seveda sistem subvencij nikakor ni najboljsi.
cairns
# 07.05.2014 ob 18:19
Prve češnje so najslajše

Prve so najbolj grenke ker jih prodajajo po 8€ ali več.
god hates us all
# 07.05.2014 ob 16:46
do 15 ton češenj pridelajo ob dobri letini.... sedaj pa prosim, izračunajte koliko € pokasirajo samo od češenj. Tisti, ki jim odobri subvencijo je za odstrel.
Tako je s temi Brici, več kot imajo bolj jočejo in izkoriščajo državo.
oliva
# 07.05.2014 ob 11:37
"precenjen sadež"

Meni pa najljubše sadje. <3

Češnje!!
Sam škoda ker so tako drage in imajo tako kratko sezono, najprej so pa sploh vodene in brez okusa. Ampak tiste prave, rdeče, sočne... to je pa nekaj najboljšega med sadnimi okusi (ker sicer se osebno ne navdušujem nad sadjem).
Crveni
# 07.05.2014 ob 08:37
V Cerkljanskih hribih šele cvetijo (900 m.n.v.)
borchica
# 08.05.2014 ob 23:13
Slovensko kmetijstvo je bilo na vstop v Evropo slabo pripravljeno, še slabše kot gospodarstvo, zraven pa je lahka tarča velikih pridelovalcev z dumpinškimi cenami od zunaj, svoje doda razdrobljenost in teren, tako da so ponekod subvencije edini način, da kmet preživi in da je na policah vsaj nekaj našega še prisotno. Samooskrba države je ena najpomembnejših prvin, za katero bi se bilo potrebno organizirano postaviti po robu evropskim fevdalcem. In mi gremo na žalost prav v drugo smer, večinoma pri vseh pridelkih, tako sadju, zelenjavi, kot pri poljščinah. Na vseh področjih postajamo ultra odvisni od Evrope in navadni obubožani dninarji...
Márton Fülöp
# 07.05.2014 ob 16:08
najboljše so hrustavke
pjandura
# 09.05.2014 ob 10:35
Prve ne pozabiš.
tureavanture
# 07.05.2014 ob 22:42
škropljeno
cairns
# 07.05.2014 ob 20:32
samy joe
Hehe, pr nas doma imamo dve

Jaz pa imam 4 češnje, a so še vse zelene.
mikic007
# 07.05.2014 ob 19:12
@god hates us all

No, daj izracunaj, ampak skupaj s stroski, da bomo videli, koliko pokasirajo.
DejanD
# 07.05.2014 ob 17:03
Prva je najslajša.
god hates us all
# 08.05.2014 ob 14:00
Dragi mikic007,
tako ti povem, če upoštevamo, da na začetku sezone prodajajo češnje po štantih po več kot 10€, pozneje pa cena nekoliko pade, recimo, da cena nanese v povprečju 4-5€ za kg. Lahko sedaj pomnožiš kar sam? Glede stoškov pa, razen škropljenja in gnojenja ni (mogoče lahko upoštevamo še embalažo za pakiranje). Seveda se strinjam da je treba drevesa obrezati in seveda češnje nabrati ampak tako pač je. Za zaslužek je treba tudi kaj pomigati. Da ne bo preveč na dolgo na leto pokasirajo čistega preko 50k€ samo s češnjami za katere je potrebno delati samo dobre 3 mesece v letu. Kar pomeni da, jim ostane še 9 mesecev za ostale stvari oziroma možnost prihodka od ostalih dejavnosti. Ne bom pa omenjal koliko češenj lahko prodajo na štantu brez računa.
Na kratko vsaka jim čast, ampak subvencije ne potrebujejo saj se lahko finacirajo sami.
Pa še eno stvar bi omenil. Subvencije so namenjene temu, da država pomaga nekomu ob zagonu dejavnosti z enim samim namenom - da se državi nekoč denar vrne v obliki plačanih davkov. Sedaj pa vprašanje - koliko se je državi že vrnilo iz subvencij vloženih v kmetijstvo?
Bodimo pošteni.... vrnilo se je le veliko jokanja in prošenj po dodatnih subvencijah.
samy joe
# 07.05.2014 ob 19:37
Hehe, pr nas doma imamo dve. Obe sta polne, hehe. Aja, kdor rabuta, spustim Rotvajlerja.
forsberg8
# 07.05.2014 ob 18:40
hahahahaha...5-8 kil na uroče je bralka pridna?? a dajte se hecat no...če je normalna letina...nabere tolko slaba bralka, ob slabi letini je pa že 5 kg čudež
cairns
# 07.05.2014 ob 08:04
Kupcev ne smemo razočarati. Češnje prodajamo šolam, ki so v sistemu zdrave domače prehrane, nekaj tudi velikim trgovskim verigam."

Monilije ni mogoče preprećiti drugače kot z uporabo močnih fungicidov. Te češnje bodo res ''zelo eko in bio''.
bakasliskovic
# 07.05.2014 ob 09:16
precenjen sadež
Kazalo