Ptujski mestni sadovnjak na Panorami v preteklih letih ni imel več najemnika, ki bi primerno skrbel za več deset tisoč jablan, ki so tam nasajene. Foto: MMC RTV SLO/Danijel Poslek
Ptujski mestni sadovnjak na Panorami v preteklih letih ni imel več najemnika, ki bi primerno skrbel za več deset tisoč jablan, ki so tam nasajene. Foto: MMC RTV SLO/Danijel Poslek
Ptuj - sadovnjak
Denarja za podrobnejše izkope ni, zato bo tam urejeno sprehajališče. Foto: MMC RTV SLO/Danijel Poslek

Ptujski mestni sadovnjak na Panorami v preteklih letih ni imel več najemnika, ki bi primerno skrbel za več deset tisoč jablan, ki so tam nasajene, zato se je mestna občina odločila, da jablane preprosto izruva, saj druge možnosti preprosto ni bilo. "Moramo vedeti, da ima takšen sadovnjak določen rok trajanja in v zadnjih letih ni bilo več potencialnega najemnika, ki bi bil pripravljen vlagati denar v škropiva in vzdrževanje samega sadovnjaka. Zato je bil sadovnjak sredi mesta zapuščen," pojasnjuje Miha Masten iz ptujskih Javnih služb, ki so prevzele nalogo urejanja tega območja.

Podiranje sadovnjaka poteka na občutljivem območju arheološke dediščine. Tudi zato nadzor vseskozi izvajajo arheologi, med njimi je Ivan Žižek iz Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož. Skrbijo, da se ne bo uničila arheološka zapuščina nekdanjega rimskega mesta Poetoviona. "O vsem, kar se je dogajalo v tem mestu, se je odločalo tukaj, torej tako na političnem kot gospodarskem področju. Tako imamo tukaj svetiščne komplekse, antično baziliko in terme," pojasnjuje Žižek, ki ob tem opozarja, da bi vsak nekontroliran poseg zabrisal vse sledi, s katerimi bi lahko korektno prikazovali zgodovino tega mesta.

Arheološka dediščina bo še nekaj časa pod zemljo
Ob tem ostaja dejstvo, da bo arheološka dediščina, ki se skriva na območju nekdanjega sadovnjaka, še nekaj časa ostala pod zemljo. Denarja za podrobnejše izkope ni, zato bo na tem območju za zdaj urejeno sprehajališče. "Po končanem ruvanju dreves – to naj bi se zgodilo nekje do marca – bomo poskrbeli za travnato rušo in jo kosili tako dolgo, dokler ne bo ideje, kaj narediti s tem prostorom," še dodaja Miha Masten. A ideja je že znana, Javne službe bodo na tem območju uredile sprehajališče, kjer bodo svoj (ograjen) prostor našli tudi sprehajalci psov.

Tako bo ostalo do takrat, ko bosta mestna in državna politika zagotovili dovolj denarja za celovit arheološki izkop na tem območju. Kdaj bo to, niti približno ni znano, tudi arheologi pa priznavajo, da je za zdaj bolje, da arheološka zapuščina ostane pod zemljo, saj Ptuj nima primernega arheološkega muzeja, kjer bi lahko razstavili vse najdbe.

Danijel Poslek, Radio Slovenija