Policija bo po novem z enim od helikopterjev delovala iz letališča v Mariboru. Foto: letalska enota policije Foto:
Policija bo po novem z enim od helikopterjev delovala iz letališča v Mariboru. Foto: letalska enota policije Foto:
Animacija novega heliporta v Mariboru
Reševalni helikopterji bodo še naprej pristajali na parkirišču ob UKC Maribor, saj novi heliport za zdaj ostaja le na načrtih. Vir: Arhitekt Ernst.

Evropski zasebni prevozniki opozarjajo, da gre pri prevozih vojske in policije za nelojalno konkurenco države in da rednih reševalnih voženj ne bi smela opravljati državni helikopterji, saj zasebni trg narekujejo pravila Evropske komisije. Slovenija vztraja pri prevozih uniformiranega dela javnega sektorja, saj je takšen način cenejši, čemur pa predsedujoči Evropski helikopterski zvezi Jaime Arqué oporeka: »Resna in neodvisna primerjava bi pokazala, da so državni »zastonj« prevozi dražji od zasebnih ponudnikov.« V Sloveniji sistem za zdaj ostaja nespremenjen.

Posredovanje helikopterjev v 2016
Letos so helikopterji najpogosteje posredovali pri prevozu obolelih in pri nesrečah v gorah.
Statistika posredovanj po prevozniku
Zaradi okvar in vzdrževanja policijske flote je največ posredovanj letos opravila Slovenska vojska. Enkrat za gašenje požarov tudi z letalom.

To bi moralo po obljubah ministrstva za zdravje obratovati že od začetka leta, vendar je bil po pojasnilih ministrstva čas vzpostavitve prestavljen predvsem zaradi omejenih finančnih sredstev. "Zdaj so možnosti za izvajanje te dejavnosti v večini zagotovljene. Načrtujemo, da se bo HNMP iz Maribora začel izvajati jeseni tega leta," obljubljajo na ministrstvu.

"Prostore lahko uredimo v nekaj dneh"
Kaj točno še manjka, na ministrstvu ne pojasnjujejo. Na Aerodromu Maribor, ki upravlja Letališče Edvarda Rusjana Maribor, pravijo, da so prejeli povpraševanje organizatorja helikopterske nujne medicinske pomoči. "Pred mesecem dni smo poslali ponudbe. Prostore imamo, v nekaj dneh po podpisu pogodbe jih lahko uredimo, prav tako komunikacije in varovanje," pojasnjuje direktor Aerodroma Ladimir Brolih. Po njegovem mnenju bodo helikopterji leteli še pred koncem oktobra.

Prednost tako v oddaljenih krajih kot ob gneči
"Največja prednost helikopterja se pokaže ob avtocestnih nesrečah, ko vse stoji tako na avtocesti kot na vzporednih cestah. Olajšan bo dostop tudi v oddaljene kraje, denimo na Pohorju," pojasnjuje predstojnik urgentnega centra UKC Maribor dr. Roman Košir. Helikopterja z Brnika zdaj niso klicali, saj je bil za hitro posredovanje ob nesrečah preprosto predaleč. Tako so v Mariboru po zraku opravili večinoma medbolnišnične prevoze. Medicinsko osebje za helikopter bodo zagotavljali Zdravstveni dom Maribor in okoliški zdravstveni domovi.

Letna ocenjena vrednost projekta je 1.496.834 evrov. Helikopterski prevoznik (Ministrstvo za notranje zadeve - Policija) bo minute letenja zagotavljal finančna sredstva za letenja iz svojih proračunskih sredstev, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije pa bo financiral zdravstvene storitve in pripravljenost ekip helikopterske nujne pomoči.

Pristajališče še kar na parkirišču
Kljub temu bodo v Mariboru še čakali na urejen heliport, kot ga imata bolnišnici v Ljubljani ali na Jesenicah, kjer pacienta z dvigalom pripeljejo skorajda do operacijske dvorane. "Za zdaj ima UKC Maribor le nekoliko večje parkirišče ob UKC. Heliport je predviden v drugi fazi urgence, kar pomeni, da paciente z vozičkom od pristajališča vozimo z vozičkom oziroma z vozilom ob slabem vremenu," dodaja dr. Roman Košir.

Ministrstvo za zdravje pojasnjuje, da za zdaj ni prejelo nobenega predloga oziroma naložbene dokumentacije za gradnjo heliporta na UKC Maribor. V načrtu razvojnih programov 2017/2018 tega projekta ni. Kot pravijo, imajo le neuradno informacijo, da ima UKC MB kot drugo fazo projekta postavitve urgentnega centra predvideno nadzidavo na objektu, kjer bi se na streho umestil heliport.

Evropski zasebni prevozniki opozarjajo, da gre pri prevozih vojske in policije za nelojalno konkurenco države in da rednih reševalnih voženj ne bi smela opravljati državni helikopterji, saj zasebni trg narekujejo pravila Evropske komisije. Slovenija vztraja pri prevozih uniformiranega dela javnega sektorja, saj je takšen način cenejši, čemur pa predsedujoči Evropski helikopterski zvezi Jaime Arqué oporeka: »Resna in neodvisna primerjava bi pokazala, da so državni »zastonj« prevozi dražji od zasebnih ponudnikov.« V Sloveniji sistem za zdaj ostaja nespremenjen.