Družba Nivo EKO, ki je na razpisu leta 2013 oddala nepopolno ponudbo, kljub temu vsa leta izvaja dela na Savinji kot podizvajalec. Na ministrstvu ji bodo to vlogo namenili tudi v prihodnjih šestih mesecih. Foto: BoBo
Družba Nivo EKO, ki je na razpisu leta 2013 oddala nepopolno ponudbo, kljub temu vsa leta izvaja dela na Savinji kot podizvajalec. Na ministrstvu ji bodo to vlogo namenili tudi v prihodnjih šestih mesecih. Foto: BoBo

Še v prvi polovici januarja pa je Hidrotehnik ministrstvu oddal vlogo za potrditev podizvajalca, ki bo, ponovno družba Nivo EKO, v 25-odstotnem deležu skupne vrednosti celotnih del, kar je največ, kot dovoljuje Uredba o načinu izvajanja obveznih državnih gospodarskih javnih služb na področju urejanja voda in o koncesijah teh javnih služb.

Reka
Urejanje voda je področje, ki ministrstvu ne more biti v ponos. Foto: BoBo

Kljub izdatni obogatitvi stečajne mase, Nivo, d. d. je v zadnjih mesecih lanskega leta z ministrstvom sklenil za 1,3 milijona evrov aneksov, pa je stečajni upravitelj ob koncu lanskega leta ugotovil, da v stečajni masi Nivoja ne bo dovolj za poplačilo navadnih upnikov.

Ministrstvo po dveh neuspelih poskusih izbire družbe Nivo EKO za novega koncesionarja še vedno ni končalo postopka izbire kandidatov na razpisu leta 2013. Nivo EKO, ki je do konca lanskega leta dela opravljal kot podizvajalec propadlega nekdanjega koncesionarja, pa bo, kot kaže, podizvajalec začasnega koncesionarja še prihodnjih šest mesecev.

Na ministrstvu za okolje so namreč tudi v četrtem odločanju med dvema prijavljenima kandidatoma na razpis za novega koncesionarja na območju Savinje prezrli dozdajšnje ugotovitve državne revizijske komisije in ponovno odločili, da sta oba kandidata oddala pomanjkljivi prijavi. Tudi tokrat sta se oba kandidata pritožila na odločitev, ki bo zdaj že četrtič pred državno revizijsko komisijo. Ta je odločitev ministrstva v isti zadevi že trikrat zavrnila in vrnila v ponovno odločanje.

Zgodba o koncesionarjih na urejanje vodotokov sicer vključuje dobro desetletje pravno vprašljivega podaljševanja koncesij, preden so tudi na podlagi pravnih mnenj na ministrstvu leta 2013 objavili javni razpis. Na razpis, objavljen novembra 2013, sta se za koncesionarja na območju Savinje prijavili družbi VGP Kranj in Nivo EKO, sicer hčerinsko podjetje dotedanjega koncesionarja Nivo, d. d. Ministrstvo se je odločilo za Nivo EKO, s čimer pa se ni strinjala državna revizijska komisija, ki je ugotovila, da je družba Nivo EKO oddala nepopolno ponudbo, in zadevo vrnila v ponovno odločanje.

Ministrstvo vztraja pri družbi Nivo EKO
Ministrstvo je tudi drugič izbralo družbo Nivo EKO, s čimer se revizijska komisija ponovno ni strinjala, zato je zadevo vrnila v ponovno odločanje. V tretje so na ministrstvu ubrali drugačno strategijo in odločili, da sta obe ponudbi nepopolni, a tudi tokrat niso prepričali revizijske komisije, ki je ugotovila, da je ponudba družbe VGP Kranj, v nasprotju s ponudbo podjetja Nivo EKO popolna, o čemer smo že poročali. Kljub temu je ministrstvo na zadnjem odločanju svojo odločitev ponovilo.

V času, ko se je odločitev prelagala z delovne mize ministrstva na državno revizijsko komisijo in nazaj, pa je družba Nivo EKO dela izvajala kot podizvajalec dotedanjega koncesionarja, družbe Nivo, d. d., s katero je ministrstvo sklepalo anekse. Zadnje je bilo pravno vprašljivo tako z vidika predpisov s področja javnih naročil kot tudi zaradi dejstva, da je bilo podjetje Nivo, d. d., od junija lani v stečaju, potem ko ni uspel predhodni postopek prisilne poravnave. Družba v stečaju vodotokov ni urejala, temveč je to počelo hčerinsko podjetje Nivo EKO, medtem ko si je od vsakega posla podjetje Nivo, d. d., odmerilo šest odstotkov provizije, zgolj za predajo podizvajalcu.

Direkcija za vode bogatila stečajno maso
S tem poslovanjem so bili seznanjeni tako na ministrstvu kot tudi na slovenjgraškem sodišču, kjer so odobrili podpisovanje aneksov z ministrstvom. Slednje je za stečajni postopek postalo pristojno, potem ko je družba Nivo, d. d., svoj sedež le nekaj mesecev pred stečajem preselila v Slovenj Gradec. Da je tako poslovanje s podjetjem v stečaju pravno vprašljivo, smo že poročali. Velja pa spomniti na odgovor direkcije za vode na naše vprašanje o smotrnosti poslovanja s podjetjem v stečaju, ki si odmerja provizijo za oddajo del podizvajalcu, v katerem so nam odgovorili, da se na ta način "bogati stečajna masa, namenjena poplačilu upnikov".

Kljub izdatni obogatitvi stečajne mase - Nivo, d. d., je v zadnjih mesecih lanskega leta z ministrstvom sklenil za 1,3 milijona evrov aneksov - pa je stečajni upravitelj ob koncu lanskega leta ugotovil, da v stečajni masi Nivoja ne bo dovolj za poplačilo navadnih upnikov. So se pa na ministrstvu odločili končati bogatenje Nivojeve stečajne mase in na začetku letošnjega leta izbrali novega začasnega koncesionarja. Tako bo do junija dela na Savinji opravljala družba Hidrotehnik, d. d., ki je že koncesionar na območju osrednje Save in Soče. Družba je pogodbo z ministrstvom sklenila 30. decembra lani, skupna vrednost pa je ocenjena na 430 tisoč evrov.

Nivo EKO bo še naprej podizvajalec
Še v prvi polovici januarja pa je Hidrotehnik ministrstvu oddal vlogo za potrditev podizvajalca, ki bo, ponovno družba Nivo EKO, v 25-odstotnem deležu skupne vrednosti celotnih del, kar je največ, kot dovoljuje Uredba o načinu izvajanja obveznih državnih gospodarskih javnih služb na področju urejanja voda in o koncesijah teh javnih služb. Obenem velja omeniti, da uredba določa tudi, da koncesija preneha ob stečaju koncesionarja, kar pa ministrstva v primeru aneksov družbe Nivo, d. d., ni motilo.

Hidrotehnik je začasno koncesijo prejel na podlagi povabila obstoječim koncesionarjem, da izkažejo svoj interes. To je v določenem roku izkazalo vseh pet trenutnih koncesionarjev, ki izvajajo urejanje voda v Sloveniji, ministrstvo pa je kot merilo izbire določilo število zbranih točk na razpisu iz leta 2013, kjer jih je imel največ Hidrotehnik.

Odgovornost? O čem govorite?
S to odločitvijo pa se ne strinjajo v družbi VGP Kranj, zato so na državno revizijsko komisijo poslali predlog za uvedbo prekrškovnega postopka zoper ministrstvo, saj ministrstvu očitajo, da postopka izbire začasnega koncesionarja niso izpeljali skladno z zakonom o javnem naročanju. Družbo je zmotilo predvsem to, da so bili ponudniki zgolj pozvani k izkazovanju interesa za začasno koncesijo, ministrstvo pa se je odločilo, ne da bi preverilo, ali ponudniki sploh izpolnjujejo pogoje za začasno izvajanje teh del. Na ministrstvu so sicer prepričani, da je njihova odločitev skladna tako z zakonom kot tudi s pripadajočo uredbo.

Na naše vprašanje, ali nameravajo pri ministrstvu ugotavljati odgovornost uslužbencev, zaradi katerih kar tri leta po objavi razpisa Savinja še nima svojega koncesionarja, pa na ministrstvu ponovno odgovarjajo, da je od devetih območij pravnomočno oddanih v koncesijo oddanih osem, medtem ko postopka na Savinji ni "mogoče končati zaradi vložitve revizijskih zahtevkov na sprejeto odločitev vlade".

Še v prvi polovici januarja pa je Hidrotehnik ministrstvu oddal vlogo za potrditev podizvajalca, ki bo, ponovno družba Nivo EKO, v 25-odstotnem deležu skupne vrednosti celotnih del, kar je največ, kot dovoljuje Uredba o načinu izvajanja obveznih državnih gospodarskih javnih služb na področju urejanja voda in o koncesijah teh javnih služb.

Kljub izdatni obogatitvi stečajne mase, Nivo, d. d. je v zadnjih mesecih lanskega leta z ministrstvom sklenil za 1,3 milijona evrov aneksov, pa je stečajni upravitelj ob koncu lanskega leta ugotovil, da v stečajni masi Nivoja ne bo dovolj za poplačilo navadnih upnikov.