V daleč naokrog prepoznavni modro-rdeči stavbi na leto sprejmejo oziroma hospitalizirajo 25 tisoč bolnikov. Povprečna ležalna doba je štiri dni. Dunja Savnik Winkler, pomočnica direktorice za strokovno-medicinske zadeve, pa je glede ambulantnih pregledov povedala: "Letos smo imeli že več kot sto tisoč sprejemov bolnikov, kar pomeni, da skoraj vsak prebivalec naše severnoprimorske regije enkrat na leto prestopi prag te naše ustanove."

Direktorica Nataša Fikfak je postregla še z nekaj številkami ob šestdesetem rojstnem dnevu šempetrske bolnišnice: "Pred 60 leti so v novogoriški bolnišnici Franca Drganca sprejeli 3.800 bolnikov, danes jih je hospitaliziranih šestkrat več. Pred šestimi desetletji je bilo 160 zaposlenih, od tega samo sedem zdravnikov. Danes nas je v bolnišnici skoraj tisoč, zdravnikov je 153. Primanjkuje nam predvsem specialistov na patologiji, anesteziologiji in onkologiji."

Šempetrska bolnišnica skrbi za zdravje več kot sto tisoč prebivalcev severnoprimorske regije in Krasa. Ima skoraj tisoč zaposlenih, od tega 153 zdravnikov.

Poklon zdravniku Francu Dergancu
Na osrednji slovesnosti ob šestdesetem jubileju so odkrili spomenik zdravniku, po katerem nosi šempetrska bolnišnica ime – doktorju Franciju Dergancu. Ob tem je njegov sin, Primož Derganc, povedal, da se očeta spominja kot izjemno strogega na delovnem mestu in prijateljskega po tem, ko je slekel belo haljo: "Moj dragi oče in prijatelj Franci Derganc je bil zelo strog in nepopustljiv do svojih sodelavcev in sodelavk, ko je šel delovnik mimo, pa je bil z njimi enak med enakimi." Bolnišnica nosi njegovo ime od leta 1974. Sicer je šempetrska bolnišnica najmlajša med slovenskimi splošnimi bolnišnicami. Nastala je iz zasnov partizanskih bolnišnic Franja in Pavla in skromnih začetkov kirurške bolnišnice v Vipavi in infekcijske bolnišnice v Ajdovščini ter zrasla do sodobno opremljene in moderne modro-rdeče stavbe v Šempetru pri Gorici.

Ob jubileju napoved nove gradnje
Šempetrska bolnišnica se že leta trudi za ureditev prostorskih razmer v svojem oddelku za invalidno mladino v Stari Gori. Ob tokratnem jubileju pa je dobila eno najlepših daril – napoved gradnje nove stavbe. Dunja Savnik Winkler je zagotovila: "Končno se bodo začela dela v Stari Gori in prihodnje leto bomo zagotovo odprli nov oddelek za invalidno mladino in rehabilitacijo. Paviljoni oziroma montažne barake, v katerih so zdaj otroci v Dergančevem, so povsem neprimerni, dotrajani, premajhni … Porušili jih bomo in tam zgradili sodoben objekt zanje."

Sicer si v bolnišnici želijo širitve tudi v matični stavbi. Direktorica Nataša Fikfak je opozorila: "V tem trenutku bi potrebovali še eno bolnišnico, še eno stavbo, v kateri bi namestili tiste oddelke, ki potrebujejo nekoliko daljše obravnave. Toda to so zdaj le želje oziroma smeli načrti. Že tako in tako smo morali ustaviti vse manjše gradnje in adaptacije znotraj naše osrednje stavbe. Še vedno se namreč borimo z 'rdečimi številkami', in da bomo zdržali do konca leta, smo pač morali narediti rez. Bomo pa kupili nove naprave – in sicer CT-aparat in angiografski aparat, torej za srce in za ožilje, tako da bomo imeli 24-urno razpoložljivost za te preiskave, česar zdaj ne moremo zagotavljati."
Nova urgenca v polnem pogonu
Največja naložba v šempetrski bolnišnici je nova urgenca, ki od 1. septembra deluje v polnem pogonu. Dunja Savnik Winkler je zadovoljna, da je zdaj na urgenci urejena tudi opazovalnica: "Z nekaj novimi zaposlitvami, tako zdravnika kot medicinskih sester, imamo zdaj 24-urno prisotnost vsega potrebnega kadra. Marsikatero obravnavo zato končamo že z ambulantnim pregledom, tako da hospitalizacija ni potrebna."

Direktorica Nataša Fikfak je ob tem dodala: "Trudimo se tudi za tako imenovano 'dnevno bolnišnico'. Uredili jo bomo najverjetneje v predelu, kjer so ambulante, v pritličju. Namenjena bo manjšim posegom, tako da bo bolnik sprejet in obravnavan v enem samem dnevu, da ne bo potrebno ležanje v bolnišnici."

Preiskava o smrti na urgenci še traja
Žal pa je šempetrska urgenca zaznamovana s tragično smrtjo bolnika, ki je letos marca namesto kisika dobil dušikov oksidul oziroma smejalni plin. Izkazalo se je, da so bili plini napačno napeljani. Direktorica bolnišnice je povedala, da preiskava še vedno poteka: "Kriminalisti in policija so napovedali še dodatna zaslišanja. Toda ob tem so že jasno povedali, da ni nobenega suma na kaznivo dejanje bolnišnice."

Na šempetrski urgenci so opravili tudi sedem notranjih preiskav zdravljenja bolnikov, ki so bili na urgentni center prepeljani med 30. decembrom, ko je urgenca začela delo, in 10. marcem, ko se je tragični dogodek zgodil. Gre za sedem bolnikov, ki so že pred prihodom v urgentni center ali v urgentnem centru umrli. V vseh preiskavah so bili postopki zdravstvenih obravnav v skladu s strokovnimi smernicami, je ugotovljeno. V dveh primerih je bila smrt bolnika potrjena že ob prihodu v urgentni center, v drugih primerih pa kritično bolnim in hudo poškodovanim bolnikom ni bilo več pomoči.

Nujna reforma javnega zdravstva
Slovesnosti ob šestdeseti obletnici šempetrske bolnišnice se je udeležil tudi predsednik države, domačin, Šempetrc – Borut Pahor. Povedal je, da je bil pred časom za mesec dni hospitaliziran v tej domači bolnišnici: "O vsem tukajšnjem osebju, o medicinskih sestrah, o zdravnikih, prav o vsem imam najboljše mnenje. Res gre za bolnišnico z visokimi standardi – tako strokovnimi kot tistimi, človeškimi, ki so vsakemu bolniku pri okrevanju še kako pomembni!" Je pa prvi mož države ob tem opozoril na nujno reformo javnega zdravstva: "Po dvajsetih letih, ko se pravzaprav nismo resneje lotili številnih težav v javnem zdravstvu, je zdaj verjetno res skrajni čas. Predvsem zato, da bi ljudem lahko še naprej – ne glede na njihov socialni status – nudili visoko kakovostno zdravstveno oskrbo."