Lokalne novice

Poudarki

  • "Obljubimo samo tisto, kar lahko res izvedemo"
  • "SLS se bo vrnil v parlament"
Šrot
Bojan Šrot se je leta 1960 rodil v Celju. Po končani pravni izobrazbi se je leta 1985 zaposlil na celjskem sodišču, leta 1991 odprl svojo odvetniško pisarno, leta 1997 pa pod vlado Janeza Drnovška postal državni sekretar na pravosodnem ministrstvu. Foto: BoBo
       V glavnem se zadolžujemo za investicije, na drugi strani pa država samo za sprotno delovanje na leto potrebuje tri milijarde evrov kreditov! Od leta 2008 do danes se je zadolženost Slovenije z devetih povzpela na neverjetnih 28 milijard!       
Nepremičninski davek
Nepremičninski davek je bil sprejet "na horuk", zato je tudi padel, pravi Šrot. Foto: BoBo
       Izkušnje 16 let kažejo, da se država do lokalne ravni obnaša, kot da smo malce neumni, manj sposobni. [...] Na občini imamo zaposlene štiri magistre ekonomije, a za presojo o tem, kateri ponudnik je najboljši, moramo obvezno najeti zunanjo institucijo, kakor to določa podzakonski predpis ministrstva za finance.       
       To lahko brez dvoma zagotovim.       
 Šrot na vprašanje, ali lahko zagotovi, da na celjski občini ni nepotizma in korupcije
Cinkarna Celje
Celje je močno industrijsko mesto. Na fotografiji Cinkarna Celje. Foto: BoBo
       Marsikateri svetovni igralec gre raje v soseščino, kjer so pogoji boljši. Država Slovenija je na tem področju neverjetno počasna in premalno inovativna. Drugi investitorje poskušajo privabiti, pri nas pa se zdi, da jih poskušamo odgnati.       
SLS
Med letoma 2007 in 2009 je Šrot vodil SLS. Stranka je izpadla iz parlamenta, po Šrotovi oceni med drugim zato, ker je po evropskih volitvah (na katerih je bil predsednik SLS-a izvoljen v Evropski parlament) zaspala. Foto: MMC RTV SLO
       Na zadnjih in predzadnjih volitvah so zmagale projektne stranke s kandidati, ki jih tudi v domačem okolju praktično nihče ni poznal. Skeptičen sem, da lahko takšna sestava voz Slovenije potegne naprej. Mislim, da je politika poklic, v katerem so potrebne izkušnje, čeprav se zadnje čase v Sloveniji poudarja, da so pomembni novi obrazi, taki, ki izkušenj sploh nimajo.       
Mozaik, Celje, glavni trg, najdbe, izkopavanja
Med prenovo starega mestnega jedra so našli ostanke iz rimskih časov. Foto: Tonka Šoba/ZVKDS
       Ni mandata vlade, pod katerim se ne bi povečalo število zaposlenih v javnem sektorju, da ne bi bilo še kakšne nove agencije in še kakšne nove direkcije. Poglejmo Agencijo Republike Slovenije za okolje. Število tam zaposlenih predstavlja polovico vseh zaposlenih v vseh slovenskih občinah.       
       Mogoče bi bilo ponekod smiselno združevati manjše občine, vsekakor pa ne proti volji ljudi. Če se že gremo racionalizacijo, bi bilo dobro razmisliti o ukinitvi upravnih enot in uradništvo združiti z občinskim.       
Neurje v Polhovem Gradcu
Vlada Alenke Bratušek je proti koncu mandata med "premetavanjem" denarja med resorji zaradi različnih pritiskov javnosti med drugim skoraj do suhega postrgala denar, namenjen vzdrževanju državnih cest. Foto: BoBo
       Velik del občinskih uslužbencev se žal ukvarja le še s papirologijo, ki je sama sebi namen. Občani medtem pričakujejo rezultate v realnem življenju, medtem pa gredo stvari od slabega na slabše. [...] Tudi te predpise nekdo piše, tudi ti predpisi nekaj stanejo in na koncu ljudem grenijo življenje. Denar se meče skozi okno.       
Prvi objekt Tehnopolisa
Prvi objekt Tehnopolisa, projekta, ki je pozneje nekoliko klavrno končal. Foto: EPA
       Poznamo veliko primerov podjetij iz obmejnega pasu, ki so svoje sedeže preselila na drugo stran. Tja, kjer nimajo vsak dan na obisku inšpektorjev, kjer dovoljenja državnih organov dobijo bistveno hitreje. [...] Pred časom sem bil na obisku pri Slovencih, ki so pri Radgoni na avstrijski strani postavljali obrat za predelavo starih avtomobilskih gum, ker v Sloveniji nikakor niso mogli priti do vseh potrebnih dovoljenj. V Avstriji so jih dobili v 14 dneh.       

Dodaj v

Šrot: Država se do nas obnaša, kot da smo malce neumni

Pogovor z županom Celja
5. september 2014 ob 06:11,
zadnji poseg: 5. september 2014 ob 09:20
Ljubljana/Celje - MMC RTV SLO

Država prebivalstvo in občine iz leta v leto ovija v vse hujšo birokracijo, kar odganja investitorje in je ponižujoče do lokalne samouprave, meni župan Celja, Bojan Šrot.

Pravnik Šrot Mestno občino Celje vodi že 16 let, od tega že polovico nepoklicno. Nekdaj vrhunski alpinist, ki se je povzpel tudi na Himalajo in Karakorum, je v pogovoru z MMC-jem poudaril pomembnost izkušenj in znanja v politiki v nasprotju s poplavo "novih obrazov" in projektnih strank, ki jim ne napoveduje svetle prihodnosti.

Vabljeni k branju intervjuja z županom tretjega največjega slovenskega mesta.


Ciljate na kar peti mandat. Ste izpolnili že dane volilne obljube?
Praktično vse. Ravno pred nekaj dnevi smo jih podrobno preverjali in vse so bile izpolnjene, razen ene, ki je pogojena še z drugimi dejavniki.

To je ureditev učinkovitega lokalnega potniškega prometa. Za logično vzpostavitev prometnih linij je namreč treba še dograditi navezno cesto, kar pa tako ali tako nameravamo v prihajajočem mandatu.

Najbolj smo ponosni na dokončane ekološke projekte. Smo edino območje v Sloveniji, ki ima ravnanje s komunalnimi odpadki povsem skladno z evropskimi predpisi. Izgrajene imamo čistilne naprave, izjemno razvejano kanalizacijsko omrežje. Bistveno zmanjševanje emisij v zrak zmanjšuje dejstvo, da kar 8.000 uporabnikov uporablja daljinsko ogrevanje.

Celje ima kot staro industrijsko mesto en odprt ekološki problem: s težkimi kovinami obremenjena zemljina pri stari cinkarni. Tudi to rešujemo. Območje bi radi tudi reurbanizirali, kar je dobra praksa tudi po Evropi.

Ponosni smo tudi na to, da za praktično vse investicije zadnjih desetih let uspešno pridobivamo sredstva iz evropskih skladov. Zgrajen imamo stadion, rokometno dvorano, prenovili smo šole in v vrtcih zagotovili prostor za praktično vse otroke.

Na kaj ste iz preteklih štirih mandatov najbolj ponosni?
Težko izberem samo en dosežek, a po navadi so zadnji najbolj aktualni: dokončana prenova starega mestnega jedra ter poplavna varnost.

Poplave večjega obsega so v Sloveniji zadnja leta kar stalnica.
Poplave so bile v Celju težava tisočletja, ne samo zadnjih dvajset let. Veselim se dokončanja projekta, zaradi katerega je že zdaj zahodni del mesta bistveno bolj poplavno varen, dogajanje in gradnja pa se selita tudi na vzhod, k Voglajni in Hudinji.

Brez pomoči Evropske unije ne bi šlo, saj zagotavlja kar 85 odstotkov denarja za to. Investitor je formalno država, a na mestni občini smo na lastne stroške in v dogovoru z državo pripravili vso projektno dokumentacijo, kar nas je stalo milijon evrov.

Od leta 2007, ko je začel delovati sistem prečrpavanja meteornih vod v vodotok, v Celju kakšne večje poplave ni bilo. Mislim, da je ravno ta sistem preprečil zalitje predela Otok, Lisce in še nekaterih drugih naselij. Leta 2012 smo sicer imeli poplavo, a v manjšem obsegu, kot smo ga navajeni. Poplavilo je nekaj 100 hiš, kar je še vedno hudo in povzroči veliko škode.

Popolne varnosti ne bomo dosegli, ker nikoli ne vemo, kaj nas čaka. Že leta 2012 bi lahko imeli poplavo, podobno tistima iz let 1998 ali 1990, ko je bila katastrofa.

Torej lahko zagotovite, da v prihodnjih letih ob ponovitvi takšnih padavin poplave ne bodo niti približno tako obsežne kot nekoč?
Lahko zagotovim. Že zdaj ima večji del Celja stoletno poplavno varnost. Sicer nam je zelo žal, da nekateri načrti ne bodo uresničeni, denimo suhi zadrževalnik v Velevcu. Ker se je odmaknil v negotovo prihodnost, bo območje Špice, kjer je sto hiš, imelo zgolj 50-letno poplavno varnost. Vsi drugi predeli pa ob enakem vodostaju Savinje in drugih rek dejansko ne bi smeli biti poplavljeni. Tako zagotavljajo strokovnjaki, upam pa, da v praksi tega ne bo treba nikoli preizkusiti.

Kaj poleg varstva pred visoko vodo še obljubljate občanom v zameno za peti mandat?
Predvsem obljubljamo samo tisto, za kar vemo, da bomo lahko uresničili. Prihodnost je namreč zelo težko napovedovati: kdo ve, kakšno bo stanje v državi in koliko denarja bo namenjenega lokalnim skupnostim. Poleg tega v Sloveniji ni jasno, koliko evropskih sredstev bo na voljo in za katera področja, zato moramo biti pri načrtovanju zelo realni.

Zanimivo, če primerjamo z državno ravnjo, je razkorak med predvolilnimi obljubami, koalicijskimi pogodbami in realnim stanjem navadno zelo velik.
Smo precej hecna država. Spomnim se volitev v Angliji pred dvema letoma. En teden po njih je bila vlada oblikovana in operativna. Pri nas so najprej volitve, nato pogovori o koaliciji in šele nato o programu. To je po mojem mnenju skregano z vsemi načeli demokracije, ker očitno pred volitvami diskusija ne teče o vsebini, o pogledih na družbene probleme, temveč o osebah. Najprej so potrebni trije meseci, da vlado dobimo, nato pa je njen program mineštra. Zmes želja strank, ki so v koaliciji.

Na občini se trudimo obljubiti le tisto, za kar vemo, da bomo lahko uresničili. Program prejšnjega mandata je dokaz. V naslednjem bomo tako zgradili novo telovadnico, kar je še zadnja večja naložba v osnovno šolstvo. Nameravamo nadaljevati prenovo starega mestnega jedra. To bolj v vsebinskem smislu: želimo, da bi se tam srečevali Celjanke in Celjani, turisti in obiskovalci. Tega privilegija nima ravno vsako mesto.

Dokončati želimo severno vezno cesto, kar je tudi finančno precej zahteven projekt. Obnovo gledališča, kjer želimo urediti prostore za mali oder. Za to smo se že letos prijavili na ministrstvu za kulturo, a žal nismo bili uspešni. Čaka nas zadnja faza prenove knežjega dvorca, kjer je sedež pokrajinskega muzeja. Nalog za prihodnost je veliko.

Z ureditvijo mestnega prometa bi radi zmanjšali emisije delcev TM10. Ob tem upam, da bo država nehala spodbujati uporabo lesne biomase kot energenta v mestnem jedru.

Ni vse zeleno vedno in povsod ekološko.
Kurjenje biomase veliko prispeva k onesnaženju z delci TM10, sploh ko gre za individualna kurišča. V Celju imamo toplarno na plin in na gorljivi del komunalnih odpadkov za ogrevanje na daljavo. Kurjenje lesa je primernejše za podeželje, česar ima občina tudi veliko.

Naše glavno mesto je večkrat dobilo kazen iz Bruslja zaradi onesnaženosti zraka. Je prišlo v Celje kdaj kakšno podobno sporočilo?
V glavnem so vsa mesta okoli Zasavja onesnažena s prašnimi delci. Tretjino prispeva promet, zato je logično, da so mesta v vrhu glede onesnaženja. Mi imamo to smolo in hkrati srečo, da tudi avtocesta poteka relativno blizu mestnega središča.

Drugo tretjino prispevajo individualna kurišča, zadnjo pa industrija. Celjska industrija ima, vsaj kolikor je meni znano, vsa dovoljenja IPPC, torej ne prekomerno obremenjuje okolja. V skladu z evropskimi predpisi, ki so najstrožji na svetu.

Verjetno bi se morali v Evropi o teh standardih malo povprašati. Pred časom sem slišal, da bi morali celo kmetje, potem ko poberejo pridelke in so njive prašne, te njive zastirati. Tega tisočletja ni bilo. Kaj bi potem morali početi v Dubaju: prekrivati puščave s polivinilom?

Ali pa plodove na topolih zavijati v vrečke.
Mogoče v Evropi s čim malo pretiravamo, v Sloveniji pa smo tako ali tako vedno bolj papeški od papeža.

Kako gre z energetsko sanacijo javnih stavb?
V Celju imamo malo smole, da je bila večina vrtcev in šol zgrajena nekje v 70. letih, ko je bila v arhitekturi moda montažnih objektov z ravnimi strehami, velikimi, steklenimi površinami. Ti energetsko potratni objekti so hkrati problematični za vzdrževanje. Mi smo v zadnjih desetih letih zgradili dve šoli na novo, druge smo obnovili.

Ena najbolj perečih tem zadnjih petih let v Sloveniji je gospodarstvo. Kaj je vaša občina storila za nova delovna mesta in boljše pogoje podjetnikov?
Slabo stanje gospodarstva se pozna tudi nam. Več je nezaposlenih, več je socialnih transferjev, imamo manjše prihodke v proračun: tretjino dohodnine država vrne lokalnim skupnostim.

Smo pa občine zelo omejene in pogrešamo več pristojnosti, da bi lahko ukrepale. Ponosni smo na industrijsko tradicijo in vemo, da bo ta še naprej dajala večji del delovnih mest, zato poskušamo na različne načine lajšati njene tegobe.

Med drugim s cenami zemljišč - pa tudi pri tem nam je država precej zvezala roke. Predpisala je način prodaje ter tudi ceno zemljišč, ki jo lahko določimo le na podlagi cenitev. Občina je tako ostala brez tistih vzvodov, kot jih imajo na primer avstrijske.

Z obrtno in gospodarsko zbornico smo obiskali naše sosede. Na Koroškem v Avstriji občine prodajajo zemljišča za industrijsko in obrtno rabo po 15, 20 evrov.

Občina Borovlje je imela iz tega naslova prihodke v višini 1.100.000 evrov, po izgradnji industrijske cone pa 1.900.000 evrov. Ta razlika upraviči nižjo ceno zemljišča. V Avstriji občina prejme dober odstotek od bruto plače za vsako delovno mesto ne glede na to, od kod prihaja zaposleni.

Pri nas je pomembno zgolj to, od kod so ljudje doma. Občina zaradi več delovnih mest nima nobenih dodatnih prihodkov.

Vloga občine je pomembna še pri cenah komunalnih storitev, kot so voda in smeti, in pri urbanizmu. Vlagatelji navadno pridejo s projektom, ki ga ni mogoče nemudoma umestiti v prostor. Sprejeti je treba podroben prostorski načrt (OPPN).

Mislim, da smo pri tem dokaj učinkoviti, saj postopek traja od pol leta do osem mesecev. Učinkoviti smo glede na zakonodajo, saj bi bil postopek lahko izpeljan tudi v mesecu ali dveh. Če investitor pride na vrata in mu zemljišča ne moremo hitro ponuditi, reče "dober dan" in tudi "adijo".

Prednost naše občine je v tem, da ima v lasti veliko stavbnih zemljišč. Tista za industrijsko rabo postopno zapolnjujemo. Naša tradicija narekuje, da namembnost zemljišč spreminjamo iz kmetijskih v industrijska le tistim, ki so občinska. Priprava prostorskega načrta je precejšen strošek in ne zdi se nam prav, da bi potem neki zasebnik kapitaliziral rento, ki nastane pri spremembi namembnosti. To ostane pomemben vir za občinski proračun.

Kako je Celje prebrodilo veliko krizo?
Imeli smo srečo. Večjih stečajev ni bilo, razen podjetja Ceste mostovi Celje (CMC), ki je sledil usodi večine drugih gradbincev po Sloveniji. Država je zajezila naložbe, zadnja leta praktično nič več ne vlaga. Niti državnih cest ne vzdržuje, kot jih je v preteklosti.

Tudi zato je brezposelnost nekoliko višja kot pred krizo. V absolutni številki je nekje med 300 in 400 brezposelnih več, v deležu pa se ves čas giblje med desetimi in dvanajstimi odstotki.

Kaj bi s tega položaja povedali državi: katera dva ukrepa lahko v dosegljivem času izvede, da bo občinam razvezala roke pri spopadanju s krizo?
Najprej morajo občine same sprejeti dobro strategijo gospodarskega razvoja: mi smo za obdobje do leta 2020 to že storili.

Drugi korak bi bil posnemati kakšno dobro prakso: na primer prej omenjeno avstrijsko. To bi bilo odlično. Občine bi postavila v proaktivno vlogo, tudi med seboj bi začele tekmovati za investitorje. Ti bi se prej odločili za vlaganja, če jih ne bi že takoj v startu pričakal ogromen strošek za zemljišče, komunalni prispevek in podobno.

Marsikateri svetovni igralec gre raje v soseščino, kjer so pogoji boljši. Država Slovenija je na tem področju neverjetno počasna in premalo inovativna.

Drugi investitorje poskušajo privabiti, pri nas pa se zdi, da jih poskušamo odgnati.

Če bi na vaša vrata potrkal nekdo iz znane zgodbe Bevog, kako bi se končala?
Ta pivovarna je ušla v Avstrijo ne zgolj zaradi zemljišča, ampak še zaradi marsičesa drugega. Poznamo veliko primerov podjetij iz obmejnega pasu, ki so sedeže preselila na drugo stran. Tja, kjer nimajo vsak dan na obisku inšpektorjev, kjer dovoljenja državnih organov dobijo bistveno hitreje.

V Celju nam grozi tožba Evropske unije zaradi sanacije zemljine pri stari cinkarni. Izvajalec postopka je za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja potreboval skoraj leto dni. Podobni postopki v Avstriji stečejo ne enkrat, temveč petkrat hitreje.

Pred časom sem bil na obisku pri Slovencih, ki so pri Radgoni na avstrijski strani postavljali obrat za predelavo starih avtomobilskih gum, ker v Sloveniji nikakor niso mogli priti do vseh potrebnih dovoljenj. V Avstriji so jih dobili v 14 dneh.

Proti gordijskemu vozlu slovenske birokracije se je težko boriti. Če nova vlada ne bo naredila korenitega reza, naj Slovenci ne pričakujejo bistvenega izboljšanja razmer v gospodarstvu.

Investitorju, kot je Bevog, bi mi ponudili potrebno zemljišče, infrastrukturno in komunalno opremljeno, ter po potrebi dopolnili prostorski akt. V občini je na voljo tudi dovolj kvalificirane delovne sile. Od tu naprej se možnosti občine nehajo, poženejo pa državni birokratski mlini.

Kako ste na občini zadovoljni z odzivnostjo ministrskega uradništva?
Zadovoljni smo s sodelovanjem z upravno enoto, z ministrstvi pa - tako tako. Odvisno od resorja. Ker sem vendarle že 16 let na tem mestu, lahko razgrnem svoje splošno opažanje. Vsako leto se stvari še bolj zakomplicirajo. Vedno, ko je kak minister obljubil poenostavitev postopkov, so ti postali zgolj še bolj zapleteni.

Velik del občinskih uslužbencev se žal ukvarja le še s papirologijo, ki je sama sebi namen. Občani medtem pričakujejo rezultate v realnem življenju, medtem pa gredo stvari od slabega na slabše.

Nedavno sem podrobneje pregledal področje vrtcev, ker smo jih hoteli narediti bolj racionalne. Vrtci so namreč velik strošek za starše in za občine. Standarde predpisuje država. Med podzakonskimi akti sem videl, da je predpisano celo to, koliko žlic je treba imeti in podobno.

Tudi te predpise nekdo piše, tudi ti predpisi nekaj stanejo in na koncu ljudem grenijo življenje. Denar se meče skozi okno.

Lahko navedete kakšen primer po vašem mnenju nesmiselne uredbe?
Izkušnje 16 let kažejo, da se država do lokalne ravni obnaša, kot da smo malce neumni, manj sposobni. S podzakonskimi akti so nam onemogočili kakršno koli ustvarjalnost.

Primer je najetje kredita. Na občini imamo zaposlene štiri magistre ekonomije, a za presojo o tem, kateri ponudnik je najboljši, moramo obvezno najeti zunanjo institucijo, kakor to določa podzakonski predpis ministrstva za finance. To je podcenjujoče in ponižujoče do ljudi, ki so tu zaposleni. Pri gradnji 50-milijonskega centra za ravnanje z odpadki lahko presodimo, kdo je najugodnejši ponudnik, hkrati pa tega po mnenju ministrstva nismo sposobni pri navadnem kreditu.

Takšnih zgodb je ogromno. Pri nas želijo lokalno samoupravo spremeniti v podaljšek državnega nivoja.

Zagonska podjetja (start-upi) infotehnološke narave postajajo vse pomembnejši generator delovnih mest. Koliko pozornosti jim namenjate? Je to področje v Celju živo?
V Celju in v savinjski regiji smo imeli nekaj smole z regijsko razvojno agencijo, tako s prejšnjo kot s projektom Tehnopolis. Pričakovali smo evropska sredstva, a jih je država pod ministrico Darjo Radić namenila za druge stvari. Kot veste, za centre odličnosti.

Pri nas smo zato lani ustanovili nov, svoj podjetniški inkubator, ki žal še ni najbolj zaživel.

Je pa v objektih Tehnopolisa svoj dom našlo kar nekaj tehnoloških podjetij, manjših družb, zlasti s področja informatike. Občina posebnih finančnih spodbud ni zagotavljala, bo pa to počela skladno s sprejeto strategijo v prihodnjem proračunskem letu.

Zlato fiskalno pravilo smo zapisali v ustavo. Izvedbenega zakona vlada kljub obljubam in ustavno predpisanim rokom ni sprejela; a prej ali slej bo obveljalo, tudi za občinske proračune. Bo celjski zato v težavah?
Občine imamo fiskalno pravilo že dolgo zapisano. Država je naše možnosti zadolževanja zelo omejila z zakonom. Mi smo prilagojeni, vsako leto sprejemamo uravnotežene proračune.

Problematika zadolženosti občin se pogosto potencira, a je neprimerljiva z na primer nemškimi občinami, saj naša zadolženost znaša nekje desetino njihove. Še naprej: ta je neprimerljiva z zadolženostjo države.

In kot v zasebnem življenju se mi zdi še zlasti pomembno, za kakšne namene se vzame kredit. Še zlasti v krizi se je pokazalo, da so občine v javnem sektorju ostale edine, ki nekaj investirajo. V glavnem se zadolžujemo za investicije, na drugi strani pa država samo za sprotno delovanje na leto potrebuje tri milijarde evrov kreditov!

Od leta 2008 do danes se je zadolženost Slovenije z devetih povzpela na neverjetnih 28 milijard! Skupna zadolženost vseh občin je v primerjavi s to številko zanemarljiva.

Torej lahko zagotovite, da gre celjsko zadolževanje za investicije, ne za fiksne stroške?
Absolutno in zgolj za investicije. Pri tem zadolženost občin med seboj ni primerljiva. V Celju smo zgradili vse potrebne objekte za predelavo komunalnih odpadkov. Večino drugih občin to še čaka.

Za lastno upravo, za mestni svet gre osem odstotkov proračuna. Za transferje, ki smo jih zakonsko dolžni plačevati, gre nadaljnjih 60 odstotkov. Ostane nam približno tretjina proračuna, ki je na voljo za vlaganja. Na državnem nivoju je ta delež precej pod desetimi odstotki.

Pobuda zmanjševanja števila občin je padla skupaj z ministrom, ideja pa bo nedvomno tlela naprej. Kaj menite: bi morali imeti v Sloveniji manj ali celo več občin kot danes?
Mogoče bi bilo ponekod smiselno združevati manjše občine, vsekakor pa ne proti volji ljudi. Če se že gremo racionalizacijo, bi bilo dobro razmisliti o ukinitvi upravnih enot in uradništvo združiti z občinskim. Država naj prenese pristojnosti na lokalno raven. Tak sistem v marsikateri državi dobro deluje.

Je pa zanimivo, da se državni politiki tako radi ukvarjajo z občinami, ne pometejo pa pred svojim pragom. Ni mandata vlade, pod katerim se ne bi povečalo število zaposlenih v javnem sektorju, da ne bi bilo še kakšne nove agencije in še kakšne nove direkcije.

Poglejmo Agencijo Republike Slovenije za okolje (Arso). Število tam zaposlenih predstavlja polovico vseh zaposlenih v vseh slovenskih občinah.

Ministri se zelo radi ukvarjajo s problemi zunaj lastne hiše, sploh če lepo populistično zazvenijo pri javnosti.

Nepremičninski davek je na ustavnem sodišču padel tudi zato, ker je prevelik delež prihodka preusmeril od občin k državi. Ste imeli zaradi začasnega izpada dohodka zamrznjenih, starih dajatev kakšne težave?
Nepremičninski davek je bila zelo nedomišljena rešitev "na horuk", kar je pokazal tudi njegov padec. Zelo se čudim, da ima tudi nova koalicija v načrtu takšno uvedbo.

Sem proti temu, da državljane in gospodarstvo obremenjujemo s še enim davkom, obenem pa ta ob pravi izvedbi sam po sebi ni tako slab.

, zakaj je treba ukinjati nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč, ki je zelo kakovosten vir lokalnih skupnosti za vzdrževanje infrastrukture: javno razsvetljavo, zimsko službo in vzdrževanje cest. V resnici gre za amortizacijo javne infrastrukture ter za kreativni vir občin, ki bi lahko ostal tudi ob pravilno uvedenem nepremičninskem davku.

To je še eno orodje občin, ki lahko različne dejavnosti različno obremenijo. Mi proizvodnjo manj obremenimo kot storitve, na primer trgovske centre, prav tako manj obremenimo staro mestno središče, da bi tam spodbudili poslovno živahnost.

V Celju smo računali na padec zakona in se na ta scenarij pripravili, tako da nismo imeli takšnih težav.

Kaj pravite na naraščajoči trend participativnih oblik demokracije, kot je participatorni proračun. Bi bili pripravljeni del letne občinske blagajne prepustiti občanom v neposredno upravljanje?
Z veseljem bi to možnost kot župan sprejel - saj veste, da proračun sprejema mestni svet. Se pa sprašujem, kako animirati zadostno število občanov, da bi se v to vlogo aktivno vključili. Že pri javnih razgrnitvah prostorskih aktov je zanimanje zelo nizko.

Nekoč ste bili prvi mož Slovenske ljudske stranke. SLS je izpadel iz parlamenta. Kje vidite razloge in kaj bi morala storiti za vrnitev?
V kampanji je mogoče manjkalo nekaj energije. Zdelo se mi je, da se je stranka zadovoljila z uspehom na evropskih volitvah. Prepričan pa sem, da se bo na volitvah - ki bodo prej kot v štirih letih - vrnila v parlament. Vendarle gre za stranko s trdno in stabilno strukturo.

Upam, da bodo Slovenci naposled spoznali, da pri parlamentarnih volitvah ne gre za volitve predsednika vlade. Gre za ljudi, ki bodo v državnem zboru sprejemali zakone, in za to, da je pomembno, kdo tam sedi.

Na zadnjih in predzadnjih volitvah so zmagale projektne stranke s kandidati, ki jih tudi v domačem okolju praktično nihče ni poznal. Skeptičen sem, da lahko takšna sestava voz Slovenije potegne naprej. Mislim, da je politika poklic, v katerem so potrebne izkušnje, čeprav se zadnje čase v Sloveniji poudarja, da so pomembni novi obrazi, taki, ki izkušenj sploh nimajo.

Kaj se zgodi in kaj s tem dobimo, smo videli že v preteklem mandatu in bojim se, da tudi v tem ne bo bistveno drugače.

V Sloveniji je razširjeno prepričanje, da so občine gojišča korupcije. Lahko zagotovite, da na celjski ni nepotizma in da projekti niso nekoliko dražji zato, da lahko točno nekdo dobi več, kot bi si zaslužil?
To lahko zagotovim brez dvoma. Pa tudi to, da takšne stvari navadno govorijo tisti, ki delovanja občin sploh ne poznajo. Verjetno zaradi samopromocije, pa tudi zato, ker je v Sloveniji zadnjih nekaj let moderno govoriti, kako je vsepovsod sama korupcija. Ko pa pride kakšna mednarodna raziskava, ugotovimo, da ni nič drugače ali pa ni bistveno slabše kot v Avstriji ali kakšni drugi primerljivi državi.

Sistem javnega naročanja v naši občini ima vgrajene vse varovalke za preprečevanje korupcije. Kot župan ne odločam v nobeni fazi javnega naročila, razen ko na koncu podpišem pogodbo. Tudi cene, ki jih dosegamo na javnih naročilih, so zelo konkurenčne in mislim, da zelo gospodarno ravnamo z denarjem. To se zelo hitro vidi.

Kar zadeva nepotizem: ravno za Celje velja, da je politična kultura na zelo visoki ravni. V 16 letih ne pomnim, da bi v mestnem svetu imeli zdrahe, prepire ali žaljive diskusije. Kot župan delujem tako, da prisluhnem tudi opozicijskim predlogom. Ko nam je bilo za LDS-om zaupano vodenje mesta, nismo delali nobenih kadrovskih čistk ali česa podobnega. Kot župan nisem nikoli v nobeni komisiji za izbor kadrov in naše edino vodilo je kakovost izbora. Ne nazadnje je to edino zagotovilo, da bo sistem kot celota dobro deloval. Da lahko pokažemo rezultate, od katerih je odvisna naša prihodnost.

Nekaj Celjanov smo pobarali, kaj bi oni vprašali župana, če bi dobili to priložnost. Večina jih je omenila mestno središče, ki z vse več zaprtimi lokali postaja "mesto duhov". Glede na to, da podobno usodo deli vedno več srednje velikih slovenskih mest, denimo Ptuj, Postojna ali Nova Gorica - kaj se sploh da storiti za ustavitev takšnega dolgoročnega trenda?
Mislim, da je glavni problem mestnih središč sovpadanje denacionalizacije v začetku 90. let in gradnja velikih trgovskih središč. Lastniki v denacionalizaciji vrnjenih prostorov so dobili prevelike oči, najemnine so enormno narasle, zato so se podjetniki, trgovci in drugi ponudniki storitev preselili v novozgrajena trgovska središča. Z njimi je odšel velik del kupcev in potrošnikov.

To je velik proces, ki se ga ne da čez noč spremeniti. Tisti, ki je dejal, da je Celje mesto duhov, verjetno že nekaj časa ni bil v mestnem središču, ki je danes bistveno živahnejše kot pred dvema letoma. Vsi prostori v lasti občine niso nikoli prazni, na vsak razpis se prijavi več ponudnikov, je pa res, da imamo zelo zmerne najemnine.

Po naši strategiji nekatere prostore od lastnikov tudi odkupimo, letos smo dva ali tri. V enem želimo urediti razstavo arheoloških najdb iz rimskih časov, ki so bila odkrita med preureditvijo starega mestnega jedra.

Celoten proces bo terjal do deset let vztrajnega dela in zelo različnih prijemov, da se bo poslovna živahnost v mestu znova vzpostavila. Ker se trgovski centri seveda ne bodo porušili, nikoli več ne bo taka kot nekoč, bo pa mestno središče igralo svojo vlogo.

Potegujete se za peti mandat. Koliko jih nameravate nanizati v karieri?
Že za kandidaturo za naslednji mandat sem se zelo dolgo odločal. Funkcijo od februarja 2006 opravljam nepoklicno in v občini nimamo nobenega poklicnega funkcionarja. Smo zelo racionalni, vsako leto samo pri plačah in nagradah privarčujemo 100.000 evrov. Ko pa me kdo vpraša za dolžino županovanja, vedno postavim za zgled izjemno uspešnega župana Gradca, ki je županoval 26 let.

Dober primer je tudi nemško mesto Singen v Baden-Württembergu, kjer županski mandat traja osem let, župani pa običajno opravijo tri.

Za to funkcijo so zelo pomembne izkušnje in znanje, ki ga človek pridobi skozi leta. Na sebi vidim, da za enake stvari kot v prvem mandatu porabim bistveno manj časa, ker sem se takrat moral učiti na novo. Iz glave vem številke proračuna, poznam probleme območij, ulice, hiše, javne objekte ... To je primerjalna prednost.

"Na svidenje" bom rekel, ko mi bo zmanjkalo volje in energije.

Za tretje največje mesto v Sloveniji je je najbrž treba veliko.
Ne le to, Celje je najlepše mesto.

Ni najlepše mesto Ljubljana, kot pravi njen župan?
Ne, ne, Ljubljana je najlepše mesto na svetu. Celje pa je najlepše slovensko mesto [smeh].

Aljoša Masten
Prijavi napako
Komentarji
nimivseeno1
# 05.09.2014 ob 07:20
Velik del občinskih uslužbencev se žal ukvarja le še s papirologijo, ki je sama sebi namen.

Poglejmo Agencijo Republike Slovenije za okolje. Število na njej zaposlenih predstavlja polovico vseh zaposlenih v vseh slovenskih občinah.


Nikoli si nisem mislil, da bo kdo tako iskren.
rubin
# 05.09.2014 ob 07:24
boško, ne pozabit na družino in brata redno obiskuj v zaporu.
antipopulist
# 05.09.2014 ob 07:36
Nisem Celjan ali pripadnik njegove politične ločine, pa vendar - redko se tako zelo strinjam z odgovori. Predvsem kar se tiče populizmov in zmot glede birokracije.
nimivseeno1
# 05.09.2014 ob 07:15
Pametne in poštene besede Šrot, hvala.

Od leta 2008 do danes se je zadolženost Slovenije z devetih povzpela na neverjetnih 28 milijard!

Zaskrbljujoče.
sportivko
# 05.09.2014 ob 07:04
Šrot je v teh letih za Celje naredil zelo veliko. Če pogledamo razvoj Celja v zadnjih 10 letih, ima Celje za pokazati zelo veliko.

"Ne le to, Celje je najlepše mesto."

...no počak da Zoki tole prebere, boš takoj dobil mail, da je Ljubljana najlepše mesto na svetu NJEEE!
gorc27
# 05.09.2014 ob 08:44
Obsojeni tajkun Boško Šrot postane še direktor lokalnega časopisa Novi tednik (kjer nadomesti dosedanjega direktorja brata Srečka) in tako bosta Celje in dinastija Šrot še naprej ostala brezmadežna.
Zagotovo je tudi za ta spodrsljaj kriva država.
Beli ris
# 05.09.2014 ob 08:51
Evoluciji je bilo potrebno milijone let, da je iz opice naredila človeka, tako prehvaljeni demokraciji je le v 20 letih uspelo iz človeka nas narediti opice......
LosAlamos
# 05.09.2014 ob 06:34
"Šrot: Država se do nas obnaša, kot da smo malce neumni"

To že, sam je mal nerodno ker on tud predstavlja državo.
Neprostovoljec
# 05.09.2014 ob 10:07
Šrot ima popolnoma prav, le pozabil je še povedat, da je on popolnoma isti...
tupamaross
# 05.09.2014 ob 07:36
Res je Šrot. Vendar ne samo malce.
vojnaslo91
# 05.09.2014 ob 11:13
jurica # 05.09.2014 ob 10:34

Poskusi malo drugače! Kdo je bil Zoran Jankovič? Zoran Janković je bil uslužbenec države Slovenije. Mercator je podjetje v državni lasti in Zoran Jankovič je profit, ki je bil last državljanov koruptivno (izkoristil je svoj položaj) delil športnim klubov, zelo verjetno pa so denar dobili člani njegove stranke in njegovi prijatelji.
V Sloveniji poslovanje športnih klubov in transparentnost nimajo skupnih točk.
Poglej samo Cimos.

O skupnih točkah Grepa, Baze Dante, MOLa, DUTB-a, Zorana Janković-a in EP v košarki 2013.... pa kdaj drugič.
Binder Dandet
# 05.09.2014 ob 09:26
@sportivko:
"Šrot je v teh letih za Celje naredil zelo veliko. Če pogledamo razvoj Celja v zadnjih 10 letih, ima Celje za pokazati zelo veliko."

Celje je očitno malo zaspalo. Pred 15-10 leti je bilo prvo, ki se je začelo razvijati (AC, dvorane, šoping centri), zdaj ga pa že Velenjčani prehitimo, čeprav mi ni jasno, od kod to.:)

V tiskani izdaji Dela danes indeks razvitosti mestnih občin (povprečje vseh občin=1,00)
1)Novo mesto 1,32
2)Ljubljana 1,31
3)Velenje 1,24
4)Kranj 1,21
5)Celje 1,19
6)Koper 1,19
7)Nova Gorica 1,19
8)Murska Sobota 1,10
9)Slovenj Gradec 1,10
10)Maribor 1,03
11)Ptuj 0,98

Iz spodnjega članka, v tiskani izdaji je grafika zraven
http://www.delo.si/arhiv/v-zadnjih-letih-vse-vec-nalog-denarja-ne.html
Rdeči valjar
# 05.09.2014 ob 09:05
Ni klientelizma???
Nastavitev Milene Čeko Pungartnik (SLS) za direktorico Zavoda Celeia.
Nastavitev Alenke Obrul za direktorico Zdravstvenega doma.
Nastavitev Polone Ocvirk za direktorico Osrednje knjižnice Celje.
zemljemerec
# 05.09.2014 ob 08:47
Ni problem Država. Problem je v slabo vzgojenih politikih, ki vodijo Državo.
Problem ni v Občini, problem nastane, če je Župan slabo vzgojen.
gesan
# 05.09.2014 ob 08:06
In ja 2008 je bil veliki pok in ne, ni čisto vsega kriv Janša!
...................................

Seveda ni čisto vsega kriv.
To trdijo tisti, ki se glih tako sprevedajo kot tisti, ki trdijo, da je on nedolžna žrtev.
vojnaslo91
# 05.09.2014 ob 07:26
LosAlamos # 05.09.2014 ob 06:34
Prav imaš. Malo bolj natančen bi moral biti.

Verjetno je mislil na sedanjo vlado (vlado Alenke Bratušek).
felixfelis
# 05.09.2014 ob 12:56
Vsa slovenska politika, na vseh nivojih, nas ima za bedake.
oliva
# 05.09.2014 ob 10:34
Ne čudna, pač pa sprenevedajoča Šrotova izjava, @vojnaslo.

Skratka, ja: država se do nas obnaša kot da smo beboti, vključno s temle možakarjem v članku.

Najbolj mi je pa mimo, ko politiki izjavljajo kaj takega; kot da sami niso del točno tega istega.
Beli ris
# 05.09.2014 ob 09:53
kakšna demokracija?

saj nam še vedno vladajo rdeči in se gremo demokratični socializem.
tako je če na oblast prideš s silo.

demokracija je v Skandinaviji


Kdo je rdeč ali bel to nima pomena, če pa se že gremo še vedno to je en tabeli zasluženo za zapahi pa še kakšen iz njegove španovije se mu lahko pridruži in tudi izmed tardečih se bi lepa skupinica jim lahko pridružila. Ni pa več ne rdečih ne belih ampak so politiki z imeni in dobro vemo kateri se že predolgo pasejo po parlamentu.
Binder Dandet
# 05.09.2014 ob 09:29
@jurica:
"Če ne bi bilo leta 2004 direktorja Mercatorja Zokija, Celje nikoli ne bi imelo nove dvorane Zlatorog in stadiona Petrol."

V Velenju je tudi ponujal takrat, da nam temeljito prenovi Rdečo dvorano v zameno, da spustimo Mercator v dolino. Pa nismo pristali na to, dvorano smo nato sami malo prenovili (redno se rekreiram v njej, je kar katastrofa), nekaj let kasneje so pa Ero sprivatizirali, potem jo je pa Mercator kupil in zdaj imamo namesto Ere Mercator trgovine in staro dvorano namesto nove.:) Ste bli pametnejši Celjani takrat od nas.
zemljemerec
# 05.09.2014 ob 08:51
16 let sodeluje v gradnji neumnosti...kot opazovalec.
Franc Jozef
# 06.09.2014 ob 12:09
Šrotu je potrebno priznati, da je odličen govornik. Samo tisti, ki pa malo bolj poznamo Celje, pa vemo, da je resnica o marsičem, kar je povedal, precej drugačna.

Kar se mi zdi pa največja katastrofa v Celju po njegovo krivdi, pa je kadrovanje v javnih podjetjih. Na najbolj odgovorna mesta se imenujejo ljudlje, ki so popolnoma nesposobni in tako neumni, da še tega ne vedo, da ko se bo ugotavljala odgovornost za njihove napake, jih ne bo rešilo to, da bodo rekli, jaz tako nisem vedel za kaj se gre, sem delal po navodilih župana in par njegovih oprod. Osnovi pogoj za dobro občinsko službo v Celju je, da si neumen, potem pa je naslednja velika prednost, če si ženska, ki kolikor toliko dobro izgledaš in ti ni težava ponuditi intimne usluge županu in njegovim oprodam. Mislim, da ne rabim razlagati dalje, samo v zadnjem času imamo primer direktorice ZD, knjižnice, zavoda Celeia...

Pa da ne pozabim še omeniti, da je verjetno Celje edina občina, kjer vsi občinski svetniki (opozicijski in opozicijski), če še niso, pa takoj dobijo službo v občinski upravi ali občinskih podjetjih.
matori
# 05.09.2014 ob 19:10
V glavnem se zadolžujemo za investicije, na drugi strani pa država samo za sprotno delovanje na leto potrebuje tri milijarde evrov kreditov! Od leta 2008 do danes se je zadolženost Slovenije z devetih povzpela na neverjetnih 28 milijard!

In koliko od tega denarja ste dobile obcin3e,da o prezadolzenosti le teh ne govorim - kako so vsi pametni in razumevajoci pred volitvami
LosAlamos
# 05.09.2014 ob 13:06
Ne da nas ima za bedake, mi smo bedaki.
MIRNČAN
# 05.09.2014 ob 10:39
Veliko sem v Celju in kapo dol Šrotu kaj je naredil iz mesta. Drugače pa bi ustanovitev pokrajin veliko stvari rešilo.
jurica
# 05.09.2014 ob 10:34
@vojnaslo91
Kakšno korupcijo ?
Če si pa TI seznanjen z korupcijo pri izgradnji dvorane Zlatorog in stadiona Petrol, je vsaj moralno od tebe zahtevati, da korupcijo prijaviš ustreznim organom.
Jaz vem le to, da če ne bi bilo Zokija, v Sloveniji in Celju ne bi imeli EP 2004 v rokometu in posledično tudi EP v košarki 2013 ne. In tudi obnovljene Podmežaklje ne !
Dva dogodka, ki sta Sloveniji prinesla tako finančni dobiček kot prepoznavnost v tujini in poskrbela, da smo vsaj za nekaj dni Slovenci pozabili na partizane in domobrance !
pisec-resnice
# 05.09.2014 ob 09:52
Celjska realnost.
LosAlamos
# 05.09.2014 ob 08:18
vojnaslo91

Kakorkoli država ni samo vlada in to bi moral vedeti. Samo izgovarjati se na "državo" je od župana skrajno neodgovorno.
vojnaslo91
# 05.09.2014 ob 07:53
genniuuss # 05.09.2014 ob 07:40
Zakaj beseda država, ker država je preveč širok pojem?
Župan Celja je bil zelo nenatančen...

Vlada piše zakone, njeni poslanci (poslanci koalicij) pa jih sprejmejo v DZ. Državna uprava potem te zakone uporablja v posamezni občini.
Anar Hija
# 05.09.2014 ob 07:24
Šrot je bil dober župan, dokler je bilo denarja na pretek. Tako zna vsak. Podobno je z vsemi ostalimi župani desnice.
RobertR
# 06.09.2014 ob 15:31
žal imajo prav...
kukalo
# 06.09.2014 ob 15:03
Mi pa ko Šrot-e podpiramo ...
BACK
# 06.09.2014 ob 14:56
https://www.youtube.com/watch?v=fCFpdLbX
7OQ
pisec-resnice
# 06.09.2014 ob 05:49
Neumna je država.
Kikkoman
# 05.09.2014 ob 22:09
"ki se je povzpel tudi na Himalajo" OMG Aljoša.
http://en.wikipedia.org/wiki/Himalayas
ALJAZpec
# 05.09.2014 ob 15:29
Evo šrot že dela kampanjo.
veza
# 05.09.2014 ob 13:36
Šrot: Država se do nas obnaša, kot da smo malce neumni

povej, kdo je ta "država", naštej inštitucije, osebe, organe, ki so za to odgovorni, ne neka imaginarna država...
vojnaslo91
# 05.09.2014 ob 13:12
minnaema # 05.09.2014 ob 12:34

Na avstrijskem Štajerskem je 285 občin
Prebivalstvo 1.215.246
Binder Dandet
# 05.09.2014 ob 13:10
@minnaema:
"Eh moja malenkost je nekajkrat resnico napisala in to moram ponoviti v razmislek :"

Oprosti, ampak ponavljanje takih nepremišljenih argumentov le škodi namenu.

New York ima resda enega župana, ima pa tudi 150.000 zaposlenih. Ne vem kaj vse je v to šteto, ampak bistvo je v tem, da si se ti samo na 1 župana osredotočila kot da ta naredi vse v občini New York.

Tvoja primerjava je tako smiselna kot če bi rekel, poglejte Kitajce, imajo samo 1 predsednika, pa jih je 1,3 milijarde (600x več od nas), torej bi morali mi imet 1/600 predsednika.

btw., Slovenija morda ima 365 MESTNIH svetnikov, še nekajkrat toliko pa mora biti občinskih svetnikov (v navadnih, ne mestnih občinah).
minnaema
# 05.09.2014 ob 12:34
Eh moja malenkost je nekajkrat resnico napisala in to moram ponoviti v razmislek :
Slovenija ima 2 miljona prebivalcev, 211 županov in baje 364 mestnih svetnikov -skupaj 575 državljanov v upravi in tem številkam je treba dodati še sedaj občino Ankaran katera se ustanavlja & prosim lepo (vse te ljudi mora država plačati).
& mesto NewYork (v ZDA) ima 8 miljonov prebivalcev prebivalcev, enega(1) župana in
piši ali beri 51 mestnih svetnikov. (to je bilo povedano v javnih medijih že leta 2012 in se ničesar NI spremenilo v naši deželi, čeprav vsi državljani RS nosimo svojo EMŠO in DŠ torej na "klick" je mogoče (če je volja za to) z izpisom obeh podatkov resnično vse podatke, ki jih
uslužbenec (pisar) na sodišču ali pa tudi v javni upravi potrebuje...........zato bi zadostovalo, da
se skrči za 30% netto javnih uslužbencev iz administracije, poveča delo računalniških programerjev, da bi izdelali kvalitetne programe in kar je še najbolj pomembno zelo akuratno
upoštevati Ustavo RS, ki je najvišji pravni akt v državi- torej v esplicitnosti najmanj to, da se zmanjša občine ali združevanje več občinskih uprav skupaj v eno celoto-tako se tudi stroški
minizirajo, razen, če se delo opravlja volentersko v majhnih občinah z zelo malo prebivalci ,
z občinami je nekako tako, kakor da bi v vrtcu imeli pet otrok ali v prvem razredu podobno pa bi
se varstvo ali pouk kljub temu izvajal ........iracionalno kajne je vse skupaj, da so tako strahoviti
izdatki v državni administraciji - delo bi bilo potrebno TAKOJ poenostaviti in poceniti to je vendar nujno - v teh recesijskih časih, pa prosim lepo izjeme so le v zdravstvu in šolstvu , da naj te ustanove ostanejo na sedanji ravni del. in Lp
kapljač
# 05.09.2014 ob 11:43
"Politika nas je ocenila, da smo državljani malo neumni". Posledica stanja bi reke. Kaj je sedaj spornega v tem. Pa se pokažimo da nismo neumni? To bo pa malo težje, sej pa smo ravno to politiko si čisto sami "navlekli". Še volit ne znamo, kot bi morali , imeli bi pa kaj?
vojnaslo91
# 05.09.2014 ob 11:25
LosAlamos # 05.09.2014 ob 11:16
OK. To je pa res.
LosAlamos
# 05.09.2014 ob 11:16
vojnaslo91

Ne ti, Šrot bi moral to vedeti.
vojnaslo91
# 05.09.2014 ob 10:25
oliva # 05.09.2014 ob 10:21
Strinjam se s teboj. Čuden stavek.
vojnaslo91
# 05.09.2014 ob 10:23
LosAlamos # 05.09.2014 ob 08:18

Prav imaš. Malo bolj natančen bi moral biti.
Verjetno je mislil na sedanjo vlado (vlado Alenke Bratušek).
--------------------------------------
Ajd, povej mi kje v tem komentarju vidiš, da sem napisal:
VLADA=DRŽAVA???

V resnici sem pa napisal, da je:
VLADA = DEL DRŽAVE!!!!

Država je množica vseh državljanov in potem logično je da je vlada tudi v tej množici.
A naj še narišem množico z elementi te množice in prilepim sliko????
oliva
# 05.09.2014 ob 10:21
Država? :o)
Do "nas" in on je med nami, naš, z nami? :D
vojnaslo91
# 05.09.2014 ob 10:06
pisec-resnice # 05.09.2014 ob 09:52
Če prav razumem tvoj komentar, se strinjaš s županom Celja?
vojnaslo91
# 05.09.2014 ob 07:58
gesan # 05.09.2014 ob 07:47

Kaj si hotel povedati?
Te muči izraz leva desnica?

ZL... trdi da so oni prava levica.... kakšni kakci...
Potem pa imamo pa še desnico, ki se deli na
desno desnico in levo desnico....
vojnaslo91
# 05.09.2014 ob 07:27
Anar Hija # 05.09.2014 ob 07:24

Aha... župan Ljubljane pa spada pod levo desnico?
vojnaslo91
# 05.09.2014 ob 10:08
jurica # 05.09.2014 ob 08:27

Jankovič je v Celju naredil dvorano Zlatorog in posredno tudi stadion.
---------------------------------
Lepo to da priznaš... da podpiraš korupcijo.
Kazalo