Štajerska
(7)
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.0 od 21 glasov Ocenite to novico!
Celje grad
Proračunski primanjkljaj naj bi v letu 2018 tako znašal 3,1 milijona evrov. Proračunska rezerva celjske občine bo prihodnje leto znašala 50.000 evrov, splošna proračunska rezervacija - o njeni uporabi pa odloča župan Bojan Šrot - pa 516.000 evrov. Foto: Gregor Katič, arhiv Zavoda Celeia Celje

Dodaj v

Celjski "investicijsko naravnan" proračun sprejet v prvem branju

Proračunski primanjkljaj naj bi v letu 2018 znašal 3,1 milijona evrov
14. november 2017 ob 17:45
Celje - MMC RTV SLO, STA

Celjski mestni svetniki so v prvi obravnavi sprejeli proračun za leto 2018: občina bo imela prihodnje leto 61,3 milijona evrov prihodkov in 64,4 milijona evrov odhodkov, kar pomeni dobre tri milijone primanjkljaja.

Vodja sektorja za finance na celjski občini Natalija Črepinšek je na seji pojasnila, da je iz bilance prihodkov in odhodkov razvidno, da je realizacija letošnjih prihodkov ocenjena na 54,4 milijona evrov, odhodki pa naj bi znašali 55,9 milijona evrov. V prihodnjem letu pa celjska občina načrtuje 34,9 milijona evrov davčnih prihodkov, dohodnina naj bi v proračun prinesla 24,8 milijona evrov, od davkov na premoženje pa naj bi se vanj steklo dobrih devet milijonov evrov.

Tekoči odhodki naj bi prihodnje leto znašali 13,4 milijona evrov, za plače in druge izdatke za zaposlene je načrtovanih 3,8 milijona evrov, izdatki za blago in storitve pa so načrtovani v znesku 8,2 milijona evrov. Za transferje posameznikom in gospodinjstvom naj bi celjska občina namenila 11,2 milijona evrov, investicijski odhodki pa naj bi znašali dobrih 25 milijonov evrov. Enak znesek naj bi šel tudi za nakup zgradb in prostorov, prevoznih sredstev, opreme in napeljav ter drugih osnovnih sredstev.

Proračunski primanjkljaj naj bi v letu 2018 tako znašal 3,1 milijona evrov. Proračunska rezerva celjske občine bo prihodnje leto znašala 50.000 evrov, splošna proračunska rezervacija - o njeni uporabi pa odloča župan Bojan Šrot - pa 516.000 evrov.

Župan: Investicijsko naravnan proračun
Šrot sicer ocenjuje, da je proračun za leto 2018 zelo investicijsko naravnan. Med večjimi predvidenimi investicijami so energetska sanacija osmih javnih objektov, med katerimi je na prioritetnem mestu Celjski dom. Trenutno je končan izbor izvajalca za vzpostavitev javno-zasebnega partnerstva, poteka pa priprava vseh dokumentov za prijavo na razpisana kohezijska sredstva ministrstva za infrastrukturo.

V naslednjem letu se predvideva tudi implementacija projekta Generator, ki bo zajemal obnovo stavbe Gubčeva 1. V projektu bo izvedena ureditev zgornjih treh nadstropij in treh medetaž. V Celju se bo s tem projektom odprl nov prostor, ki bo namenjen vsem generacijam od predšolske mladine do odraslih, zagonskih in visokotehnoloških podjetij ter drugih subjektov s področja tehnologij z višjo dodano vrednostjo.

Svoje nove prostore bodo dobila tudi zagonska podjetja. Projekt se bo oblikoval v tesnem sodelovanju s tamkajšnjimi osnovnimi in srednjimi šolami ter gospodarskimi deležniki. Izvedba projekta bo predvidoma potekala v letih 2018 in 2019. Investicija je ocenjena na 3,5 milijona evrov, od tega pričakujejo 2,8 milijona evrov sofinanciranja.

Nakupili bodo 10 avtobusov in vzpostavili sistem deljenja koles
Predlog proračuna 2018 predvideva tudi ukrepe na področju trajnostne mobilnosti celostne prometne strategije. Gre denimo za nakup desetih avtobusov za potrebe javnega mestnega potniškega prometa in sistem "bike sharing", urejala pa se bo tudi mreža kolesarskih povezav v celjski občini.

Za prihodnje leto potekajo priprave za projekt Dečkovo naselje, kjer se predvideva dograditev naselja z novo stanovanjsko sosesko na površini 20.000 kvadratnih metrov. Predvidena je izvedba komunalne infrastrukture, izgradnja šestih stanovanjskih objektov z od 130 do 140 stanovanji in parkirno hišo s parkirišči za stanovalce. Finančni viri bodo zagotovljeni od celjske občine in Nepremičnin Celje ter iz evropskih sredstev. Za zdaj je vrednost naložbe ocenjena na 13,5 milijona evrov.

Naslednje leto bosta končana dva večja investicijska projekta, in sicer izgradnja telovadnice pri I. osnovni šoli Celje in dokončanje ureditve Muzejskega trga. V proračunu 2018 pa so predvidene tudi naložbe v javno komunalno infrastrukturo, še pojasnjujejo na celjski občini.

T. K. B.
Prijavi napako
Komentarji
whitwice
# 15.11.2017 ob 18:52
Kingeston
Beton in gradbenistvo da ni znak uspesnosti pravis? Se pravi po tej logiko vse stvari zgradis enkrat in jih potem lahko uporabljas brez dograjevanj, prenov....naslednjih 500 let. Ker ce bos denar vlagal v prenove si zaostal za razvitim svetom. Jao
Ce je Celje potem 70 let za razvitim svetom, kje je potem Ljubljana kjer se celo leto postavljajo klopce, urejajo pescone in popravlja plocnike. Najmanj 100 let za razvitimi potem.
šalter
# 15.11.2017 ob 09:33
Dečkovo naselje...a to je mišljeno med Lavo in 4. osnovno šolo? Če je, a ni bil tam že pred desetletji mišljen t.i. Sončni park?? Imamo ja le en park v celem mestu.
Protarion
# 15.11.2017 ob 11:51
(1) Območje obravnave se nahaja med načrtovano Cesto v Lokrovec na zahodu, predvideno pozidavo v območju prostorskega načrta Dolgo polje III na severu in vzhodu, delno Ulico mesta Grevenbroich na vzhodu in območjem samskih domov na jugu.
(2) Območje OPPN se navezuje na javno prometno omrežje na zahodni strani preko načrtovane Ceste v Lokrovec, ki se navezuje na Dečkovo cesto v smeri proti mestu in se navezuje na severno vezno cesto v smeri proti avtocesti. Peš promet se navezuje na obstoječe omrežje pešpoti v območju prostorskega načrta Dolgo polje III, Sončni park ter pločnike ob Dečkovi cesti in Ulici mesta Grevenbroich.


Več o tem pa in
zugec
# 15.11.2017 ob 10:10
Šalter, laično, kolikor sam vem, mislim, da je t.i. Sončni park projekt, ki v teoriji še ni zamrl, so pa površine za park že nekaj časa predvidene samo za južni del tega območja, medtem, ko bi severni, v bližini (prepočasi) nastajajoče severne vezne ceste, naj bil pozidan. Karkoli že bo, slabše skoraj ne more biti, to območje sedaj res ne služi ničemur.
trim
# 16.11.2017 ob 07:49
Celje je mrtvo in propada. Ja ... fasade so nove, na ulicih so novi tlakovci ... ampak ljudje se pa izseljujejo. Vsaj tisti, ki imajo kaj potenciala.

Kvalitetni studentje se ne vrnejo nazaj iz LJ in MB. Dobri zaposleni se pa ne zelijo voziti v Celje. Ljubljancani se tako ali tako ne zelijo voziti, Mariborcani pa gredo raje v Gradec. Cudez delajo nekatera podjetja, ki so se ostala tam. Veliko je delovnih mest z nizko dodano vrednostjo ... R&Dja ni.

Celje nima nobenega potenciala vec, saj je postalo pravo penzionisticno mesto. V sobotah zvecer je na ulicah mrtvilo.
kingeston
# 15.11.2017 ob 08:08
še vedno zaseda največ proračuna mešanje betona in gradbeništvo...

res smo še 70 let zadaj za razvitimi...
Kazalo