Hmeljišče. Fotografija je simbolična. Foto: BoBo/Srdjan Živulović
Hmeljišče. Fotografija je simbolična. Foto: BoBo/Srdjan Živulović
Toča
V žalski občini je padala toča v velikosti manjšega oreha. Fotografija je simbolična. Foto: BoBo

Toča je odbila vse vrhove hmelja in močno prizadela tudi listje, je povedala specialistka za področje hmeljarstva Irena Friškovec. Ker je hmelj trenutno visok okoli tri metre, je sanacija nasadov z vzgojo novih poganjkov nemogoča in to pomeni, da so hmeljarji hmeljišča že obrali.

Po besedah Friškovčeve bodo hmeljarji, ki so borijo za vsak kilogram hmelja, čez od 10 do 12 dni vseeno poskusili iz stranskih poganjkov na višini vzgojiti nove poganjke. Fizično je to zelo težko delo, je dejala Friškovčeva.

Meni tudi, da bodo posledice škode v hmeljiščih katastrofalne, saj na okoli 150 hektarjih ni mogoče pričakovati pridelka, kar pomeni velik izpad dohodka.

Čeprav so vsa hmeljišča zavarovana, bo izpad pridelka hmelja vplival tudi na pogodbene obveznosti, ki jih hmeljarji zagotovo ne bodo mogli izpolniti.

Nasade ravno letos povečali
Slovenski hmeljarji so letos povečali hmeljske nasade. Hmelj je tako posajen na 1590 hektarjih površin, od tega je 170 hektarjev prvoletnih nasadov. Lani je bil hmelj posajen na 1484 hektarjih zemljišč.

Hmeljarji so letos največ nasadili sorto celeia, in sicer ta raste na 37 odstotkih hmeljišč, sledita ji aurora s 30 odstotki in savinjski golding z 11 odstotki. Z novimi slovenskimi sortami pa je posajenih sedem odstotkov hmeljišč.

Lanska letina hmelja je bila po količini povprečna, saj so hmeljarji v Sloveniji pridelali okoli 2.300 ton hmelja, medtem ko so ga leta 2015 pridelali slabih 1.700 ton.